Razcepljeni duhovnik in enoviti burkež

Bog je v javnem diskurzu prepovedan, Bog spada v totalno privatno sfero. Zaporedje črk B+O+G je vstavljeno v varnostno kodo in ko RTV ožilje to zaporedje zazna, je protivirusna blokada avtomatska. Zaporedje črk B+O+G je na slovenski nacionalni televiziji subverzivno. Zgolj verski program je „rezervat“ za take Indijance, kot smo župniki, zunaj tega območja veljajo granitna pravila Jenkijev.

“Čase propagande bi morali zamenjati časi kritičnega premisleka!”

Luka Lisjak Gabrijelčič: “Prevladujeta nelagodje in posnemanje preživelih vzorcev, ki so za sodobno demokratično družbo pogosto pregrobi in tudi žaljivi. V pluralni družbi takšna poenostavljanja rojevajo odpor, s čimer gojenje javnega spomina izgublja svoj pomen in postane orožje za politično obračunavanje.”

O javnem diskurzu

Vse bolj se mi dozdeva, da je slovenski javni diskurz postal dno dna. Vsepovsod mrgolijo anomalije, kot da slovenski jezik ne bi bil dovolj bogat in kot da za besede, ki jih uporabljajo/mo, ne bi obstajale točno določene formulacije, npr. fašistično fašionističen fašist.

M. Avbelj, Iusinfo: Sem kvizling ali …

… svetovnonazorsko različen sodržavljan? Tisto, kar zaznamuje javni diskurz v normalnih državah, so jasno izražene besede, ki vsebujejo sporočilo, ki ga želi pisec ali govorec spoštljivo posredovati javnosti. Nasprotno pri nas obstaja dvoje: brezskrupulozno zmerjanje … Beri dalje