Prepad med vzhodno in zahodno Evropo se povečuje

Slovenija bi lahko zaradi svojih netipičnih potez odigrala vlogo pravega mostu, da se vzpostavi več ravnotežja med konservativnim in liberalnim tokom v zahodnoevropski družbi in politiki. Prav tako pa bi lahko bila vloga Slovenije, ki je sicer bližja vzhodni izkušnji, pomembna pri vzpostavitvi večjega ravnotežja med zahodom in vzhodom znotraj Evropske zveze.

(Vatikanski) mrzel veter mene žene …

Ureditev, kot jo predpisuje Frančiškov motuproprij, vrti čas nazaj, v čas celo pred prvo liberalizacijo dostopa do tradicionalne latinske maše, ki jo je leta 1980 in nato še 1984 in zlasti 1988 zapovedal sveti papež Janez Pavel II.

Zgodba, na katero sem čakal

Na zahodu naše celine (znova?) ne vedo in ne razumejo, da sta bila njihova svoboda in blagostanje v povojnih desetletjih v veliki meri kupljeni z nesvobodo druge polovice celine.

Spoved trdovratnega grešnika

Zadnje čase le redko zaidem na facebook, zato mi je dolgo ostala prikrita očitno kar živahna debata med nekaterimi mojimi tamkajšnjimi prijatelji, ki se je sukala okoli vprašanja, ali je mogoče biti katoličan in hkrati … Beri dalje

Odgovor graškega teologa in filozofa A. Kolba na kritiko R. Spaemanna

Nemški filozof Robert Spaemann je ostro kritiziral posinodalno papeževo spodbudo Amoris laetitia (AL) 28. aprila 2016 v intervjuju z A. C. Wimmer ameriške mednarodne Catholic News Agency (prevedel ga je p. Branko na povezavi). Na omenjeni intervju je v pismu, ki ga je napisal Spaemannu, jasno in ostro odgovoril graški teolog in filozof Anton Kolb in ga v prevodu objavljamo na Časniku.

Čas dekadence ali obdobje novih priložnosti

Zdi se, da sta ključni besedi srečanja papeža Frančiška in predsednika Slovenije Boruta Pahorja sprava in mladi. Pred tedni je bilo objavljeno, da bo naslednja škofovska sinoda namenjena temi Mladi, vera in poklicanost. Mladi stopajo v središče pozornosti in to v več vidikih. Eden najpomembnejših se mi zdi to, da bi našli načine, ki bi mladim pomagali, da bi lahko našli svojo poklicanost, svoje mesto v družbi in v cerkvi.

Zlom komunizma v Nowi Huti

Ravno v novozgrajeni socialistični soseski Nowa Huta so ravno delavci naredili ravno tisto, kar niti teoretično, kaj šele praktično, ne bi smeli: na križišču med Marxovo in Majakovskega so postavili osemmetrski leseni križ. Tam, kjer jim je Gomułkova partija najprej obljubila cerkev, nato pa obljubo preklicala. Ateistični paradiž na svojem ozemlju pač ni predvideval verskega znamenja.

Islamizacija? Moč krščanskega izročila in svobodne družbe

V pogojih pristne verske svobode druge religije, vključno islam, na dolgi rok tekme s krščanstvom, če za tekmo gre, ne dobijo. Svoboda je zaveznica krščanstva. To je bila globoka intuicija papeža Janeza Pavla II.. Zato se kristjani svobodne družbe in tudi „svobodnega trga“ religij ne smemo bati.

Teologija na Poljskem v obdobju komunizma

Druga svetovna vojna je Poljski vsilila zelo širok spekter družbenih, političnih in geopolitičnih sprememb, med katerimi še posebej izstopajo: spremembe njenih meja, demografske, gospodarske in kulturne, še zlasti pa ideološke spremembe, tesno povezane s povojno … Beri dalje

»Cerkev je izdala Janeza Pavla II.«

Gre za citat iz nedavnega intervjuja, ki ga je imel varšavski nadškof Henryk Hoser za poljsko katoliško informacijsko agencijo KAI. »Niso sledili njegovemu glasu, niso se želeli seznaniti z njegovim naukom,« je nadaljeval nadškof. S … Beri dalje

Fenomen Frančišek

Papež Jorge Mario Bergoglio je marsikoga presenetil z imenom Franciscus. Po začetni radovednosti in ugibanjih, kateri Frančišek iz cerkvene zgodovine (Asiški, Saleški, Ksaverij) ga je navdahnil, se je na srečanju z mediji ves svet uzrl … Beri dalje