Kdaj je človek najbolj istoveten in srečen?

Ko je moj bližnji vesel mene v tem, kar sem in kakršen sem, ter sem lahko v svojem najglobljem bistvu v odnosu z njim razgaljen in pristen, je to vir največje sreče, ki je ne more dati nobena materiala dobrina tega sveta.

Izobraženi – prepoznani v svojem lastnem obrazu

Temelj izobraževanja je v prastarem imperativu: »Spoznaj samega sebe!« Obiskovalci preročišča v Delfih so ga lahko prebrali na pročelju Apolonovega svetišča. In ko so vstopili skozi vrata v tempelj, so uzrli na notranji strani nadaljevanje zapisa: »… in spoznal boš svet in Boga.«

Poslanica Socialnega tedna 2019: Kdo sem, kdo smo?

Znana je poslanica Socialnega tedna 2019, ki bo potekal od srede, 25. septembra do sobote, 5. oktobra. Pri pisanju poslanice je letos sodelovalo nekaj več kot 10 intelektualcev in civilnodružbenih delavcev, pod krovnim pojmom identiteta pa so se želeli v besedilu dotakniti razmerja med osebno in kolektivnimi identitetami.

Ljoba Jenče: Kultura utemeljuje identiteto

Svobodna umetnica Ljoba Jenče, zbirateljica slovenskega ustnega izročila, poustvarjalka, pevka in tudi mentoricadelavnic naravnega petja in pripovedovanja pravljic je redna članica Kulturnega etnomuzikološkega društva Folk Slovenija in letno izvede tudi preko sto nastopov doma in … Beri dalje

Kolektivna površnost

Sodobni človek je pogosto v situaciji, ko je njegova pozornost v glavnem preplavljena z raznoraznimi informacijami. Lahko se vprašamo, kako ta poplava informacij vpliva na ustvarjanje našega znanja, spomina in navsezadnje tudi na naše možgane. Koliko od tega, kar sprejemamo in zaznavamo, v vsakodnevnem življenju ostaja v nas in kako na nas vpliva, ugodno in neugodno?

5 x 5 za boljšo državo

Organizacije in posamezniki, povezani v Povezavo za dialog in družbene spremembe, smo preko dogodkov na Socialnem tednu 2016, zaključnega seminarja Socialnega tedna in Simpozija Državljani in demokracija v postsocialističnih / postkomunističnih družbah pripravili nabor 25 … Beri dalje

Državljan Slovenije, kje je tvoje mesto?

Za naše okolje pa največkrat velja, da je kulturna dediščina kup kamenja, nekaj, kar nerazumno veliko stane in bi denar lahko porabili za nekaj »pametnejšega«. Dediščina je za povprečnega Slovenca tisto, za kar je dolžna poskrbeti država. Tako prepričanje je seveda sad naše slovenske zgodovinske preteklosti in je tudi neke vrste dediščina.

Identiteta sveta

Kadar se človek vpraša: » Kdo sem?«, bodo vsi iskreni odgovori opisali njegovo identiteto. Če pa ima nekdo težave, da opredeli samega sebe, tedaj govorimo o krizi ali zmedi identitete. Podobno je, ko se vprašamo, … Beri dalje

Da bo država živela samo iz izvorno-demokratičnega duha

V zavesti še vedno trajajoče totalitarne poškodovanosti in vse problematičnosti slovenskega prehoda v demokratično kulturo stojimo pred velikim vprašanjem: Kaj je danes s slovensko državo, z resničnim udejanjenjem ustavne demokracije in vladavine prava?

Smo sposobni soočenja s stvarnostjo groženj?

Z nedavnimi terorističnimi napadi po evropskih mestih je v evropsko javno zavest vstopil občutek krhkosti tega, kar pojmujemo kot normalnost. Občutek ogroženosti je narastel in prihaja do zavedanja, kako korenito se je spremenila varnostna situacija Evrope v zadnjih letih. Pa ne gre le za terorizem.

Prestiž in varnost

Kaj nam pove dejstvo, da pet sto milijonov pripadnikov ene najbolj razvitih civilizacij trepeta pred manj kot petimi milijoni revežev, ki bežijo pred vojno in revščino? Po eni strani nam pove, da smo ustvarili zelo ranljivo civilizacijo. Zadostuje peščica dobro nastavljenih bomb, da se življenje ustavi. Sodobna družba je skupek posameznikov, ki se zanimajo predvsem za lastno udobje in varnost.

Družina: Trka civilizacij v Evropi ni

V sredo, 20. januarja, je bila na teološki fakulteti v Mariboru razprava o krščanstvu in islamu. V središču je bilo vprašanje, ali se je Evropi zgodil trk civilizacij. Religiologi Drago Ocvirk, Anja Zalta in Marjana … Beri dalje

Evropejec, kaj te določa?

Prepričan sem, da je težava Zahoda sledeča: Zahod je soočen s krizo identitete zaradi posledic bitke z levo (liberalno, anarho, marksistično, titoistično,…) fronto, ki izvira iz nihilizma. Samomorilski nagon, ki ga nihilizem sam po sebi navdihuje, se torej združuje z željo Huntingtonovega »anti-Zahoda« po uničenju civilizacije, ki ji pripadamo.

Ograja, država, identiteta

Ali nas bo šele strah pred neznanimi in številnimi migranti naredil zavestno Evropejce? Takšna Evropa bo lažje sprejemala in integrirala tujce. A le, če ne bo migrantska kriza vodila zgolj v oblikovanje nacionalnih ograj, se pravi zgolj ograj nacionalnih identitet ali celo zgolj nacionalnih ekonomij in socialnih ugodnosti.

Kako vidi duhovništvo Joseph Ratzinger?

Ko sledimo Ratzingerjevi misli o teologiji duhovništva, najprej postane razvidno, da o tej službi, ki je v svojem bistvu več kot služba, je namreč celostna življenjska poklicanost, ne moremo govoriti brez temeljne povezanosti z osebo … Beri dalje

Kam z (industrijsko) dediščino?

Od 1. do 3. oktobra je na Bledu potekala konferenca o industrijski dediščini. Organizatorji so bili strokovnjaki Zavoda za kulturno dediščino Republike Slovenije, potekala pa je pod »dežnikom« mednarodnega združenja ICOMOS pri Unescu in Sveta … Beri dalje