O posttotalitarnem labirintu

Ob letošnjem Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov se lahko zamislimo tudi ob dejstvu, da pol milijona Slovencev živi v tujini, torej kar četrtina vseh nas. Če bi se domov vrnilo pol, ali četrt milijona – ali vsaj deset ljudi z neokuženo formo mentis, bi se morda lahko rešili posttotalitarnega prekletstva in grozečega uničenja. Pametna država bi se potrudila, da jih privabi nazaj.

Totalitarni obrazci v družbi obstajajo in se celo krepijo

Politizacija špecerije, drugič

Da ne bi prizadel čustev ljudi, je Lidl odradiral križe iz fotografij cerkva, ki so bile na njihovih izdelkih. Zakaj, nikoli niso dobro pojasnili. Skratka, ko gre za krščanske križe smo bili priča izjemni tankočutnosti … Beri dalje

Imenovanje stvari z njihovimi imeni

Gregor Strniša je bil gimnazijec, ko so ga zaprli. Tovariši so aretirali tudi njegovega očeta in mamo. Dolgo je iskal besede, ki bi izrazile njegove stiske, in nazadnje upajoče povedal, da smo mogoče poimenovali stvari z njihovimi imeni… tisti, ki pridejo za nami, bodo laže razumeli. Kdo bi vedel. Mogoče pa tudi ne. A to nas, ki smo prišli za njimi, ne odvezuje dolžnosti, da vsaj poskušamo.

Premišljevanje ob obletnici pakta Hitler-Stalin

Ker v Sloveniji ni bilo lustracije, so predstavniki prejšnje oblasti ostali na svojih položajih in krepili omrežja v ozadju ter onemogočali delovanje pravne države. Tudi Rusija je ostro nasprotovala resoluciji, ki obsoja totalitarizme, nasprotovala je vsaki primerjavi komunizma z nacionalsocializmom – in seveda temu, da bi prav 23. avgust postal dan, ki naj bi spominjal na žrtve obeh.