Dandanes doživljamo različne načine uveljavljanja oblastniško koncipiranih vrednot. Slišimo govoriti o toleranci do drugače mislečih, o odprtosti do nasprotnih mnenj, o normalnosti in nujnosti sodelovanja itd. – in to iz središč moči, ki v praksi bolj ali manj neprikrito ravnajo ravno nasprotno.
Ni treba iti daleč, da odkrijemo, kako naš način ni prav nič privlačen za mnoge, ki živijo med nami, in zato širijo in pospešujejo svojega, ki našega negira. Layla Malus nas pouči, kako je mogoče pri nas v Sloveniji uvesti šeriat, med drugim lahko tudi s padcem režima, kot je to storil Poslanec Muhammed v Medini.
Borut Korun je spregovoril tudi o migracijah, s katerimi smo Evropejci soočeni v zadnjem obdobju. Po njegovem obstaja teorije, ki jih je težko dokazati, da gre za nek načrt, ki bo privedel do zamenjave prebivalstva, pomešanja evropskega prebivalstva z islamskim prebivalstvom iz Afrike in Azije, ki bi privedlo do neke Evrope, kjer bi bilo vse premešano, brez narodnostne identitete.
»Edini, ki je vreden spoštovanja v Novi zavezi,« zapiše Friedrich Nietzsche v Antikristu, »je Poncij Pilat.« Ne iz istih razlogov, ki so vodili nemškega filozofa, mu vendarle lahko tudi do določene mere pritrdimo.
V sklopu socialnega tedna 2016, ob 25-letnici slovenske države, smo identificirali pet področij, na katerih Slovenija po našem prepričanju potrebuje spremembe tudi skozi prizadevanja civilne družbe. Ti izzivi so bili kariera oziroma delo, solidarnost, identiteta, zdravje in družina. Držimo se napovedi, da bomo teh pet izzivov obdelali kot nosilne teme petih zaporednih socialnih tednov. Po delu in solidarnosti je letos na vrsti identiteta.
Vprašanje evropske identitete se dotika treh ključnih področij, do katerih njeni prebivalci še nismo razvili pravilnega odnosa: nacionalizmi, lastna zgodovina in odnos do verske svobode. Zato nas vsak nepredvideni dogodek zmede do te mere, da … Beri dalje