Petek 13.

Ko so teroristi v petek 13. naznanili maščevanje »križarski Franciji«, je Evropa onemela. Podobno kot je onemela na tisti petek 13. leta 1307, ko je francoski kralj Filip IV Lepi ukazal uničenje templjarjev, ki so se več kot 100 let bojevali zoper islamsko prevlado nad Sveto deželo. Kljub veliki časovni distanci se prav v teh dneh obnavlja stara templjarska razprava o »pravični vojni«.

A. Vodopivec, domovina.je: Evroislam?

Po terorističnih napadih, ki so se zgodili po svetu v zadnjih desetletjih se sprašujemo, ali je sobivanje t.i. Zahodne civilizacije z islamom sploh mogoče. Ali je prišlo do trka civilizacij in bo preživala samo ena, … Beri dalje

Guerra sucia*

Če je kdo še dvomil, potem od pariških atentatov dvomov ne sme več biti. Smo v vojni. V vojni, ki so jo v daljni Južni Ameriki poimenovali »umazana«, ker ne poteka med uniformiranih formacijah t.j. vojskami držav, ker ne poteka po jasnih frontah na bojnih poljih, ker se ne drži nobenih mednarodnih in medržavnih pogodb. To je vojna, v kateri je vse dovoljeno.

Ž. Turk, siol.net: Zapomnite si Pariz!

Oni dan so nam zaradi ljubljanskega maratona zaprli ulico. Pa sem šel pogledat, ko so tekli mimo. Prvih deset minut so bili sami črnci, menda Kenijci. Imamo pač različne talente, čeprav se sprašujem, zakaj ne … Beri dalje

Ograja, država, identiteta

Ali nas bo šele strah pred neznanimi in številnimi migranti naredil zavestno Evropejce? Takšna Evropa bo lažje sprejemala in integrirala tujce. A le, če ne bo migrantska kriza vodila zgolj v oblikovanje nacionalnih ograj, se pravi zgolj ograj nacionalnih identitet ali celo zgolj nacionalnih ekonomij in socialnih ugodnosti.

M. Avbelj, Ius-info: Nova ustava za Evropo

Proces nastajanja ustave Evropske unije, ki se je odvijal pred natanko 10 leti, je v meni oblikoval supranacionalnega ustavnega skeptika. Tako v akademskih kot političnih vodah je namreč razvodenel v nominalni larpurlartizem, v katerem je … Beri dalje

Čas za „Veliki plan demografske obnove Evrope“

Državljani imamo v demokracijah na voljo ustrezne mehanizme za normalizacijo stanja, ko elite izgubijo stik z realnostjo. Elite so v zadnjih dveh desetletjih skoraj v celoti izgubile stik z realnostjo. Povabilo, da naj pride v EU vsakdo, ki se mu to zljubi, ni bilo posledica levičarsko-anarhističnega egotripa ali pomračenega uma Angele Merkel, temveč konsenzualnega nastopa nemške elite.

Evropa išče ali izgublja svojo dušo?

Miroljubno povezovanje evropskih narodov je mogoče zato, ker imamo skupni imenovalec. Kljub močni kulturni različnosti nas povezujeta naša skupna judovsko-krščanska religiozna dediščina in grško-rimsko humanistično izročilo. Evropa je domovina take religije in morale, kjer je v ospredju človek kot svobodno, enkratno in dostojanstveno bitje ter nosilec neodtujljivih pravic in svoboščin.

J. Levart, Radio Ognjišče: Kdo si, Evropa?

V teh dneh smo lahko v enem izmed slovenskih časopisov zasledili, da večje slovensko podjetje svojim zaposlenim – muslimanom – med odmorom dovoli razgrniti molilne preproge, da lahko opravljajo svoje molitve. Ne mislim razpravljati in … Beri dalje

Raid Al-Daghistani: Koliko ljudi ve za globalno islamsko fatvo proti ISIS-u?

Ne glede na raznolikost mnenj in naukov je v islamu vedno obstajal prevladujoči, večinski tok. In ta mainstream islam tudi danes strogo obsoja in zavrača mišljenje in početje pripadnikov ISIS-a, ki – povsem značilno za radikalno-militantne islamiste – v imenu islama izvajajo dejanja, ki duhu islamu absolutno nasprotujejo.

Raid Al-Daghistani: Zahod ‘islamizira’ islam, in ne obratno

Zahodna »islamizacija« islama na vsakdanji ravni prehaja v zahodno »radikalizacijo« islama. Ena od posledic takšne mentalitete je tudi vse pogosteje in zmotno izenačevanje islama z islamizmom. Slednji religijo islama izrablja in instrumentalizira za svoje politične cilje, s čimer ne predstavlja izziva zgolj za Zahod, temveč toliko bolj za same muslimane.

Komu je v interesu šibka Evropa?

Evropa je ob gospodarski krizi zabredla še v krizo množičnega prihoda beguncev, na katerega ni bila pripravljena in nanj ni računala. Temu primeren je tudi odziv – nihče ne ve kaj bi bilo najbolje storiti. Naval beguncev na južne in jugovzhodne meje Evrope redko koga pustijo hladnega.

Človekoljubnost, varnost in begunci

Težko je napisati uravnovešen razmislek o aktualni problematiki beguncev v Evropi, ne da bi se človek ujel v eno izmed pasti poenostavljanja, ne glede na to, katero stališče želi zastopati. Jaz, kot argentinski Slovenec, ne smem pozabiti, da sem tudi sam priseljenec in da so bili moji predniki begunci, ki so bili v ključnem času sprejeti v tuji deželi.