Foucauldova prerokba o islamu in Franciji

Točno pred sto leti, je francoski saharski misijonar in menih Charles de Foucauld napisal za današnji čas nadvse zanimivo pismo. Kot dober poznavalec islama v pismu med drugim razlaga o bolj notranjih vidikih muslimanske vere, bolj natančno o islamski apokaliptiki, in kako bodo ti vidiki v bodoče vplivali na odnos islama do Francije in Evrope.

Slovenija – varna ali diplomatsko komformistična?

Ob čedalje očitnejših dejstvih, da je dogajanje na stari celini ušlo izpod nadzora, je čas, da se naša vlada odloči in zavaruje ljudi. Večno prenašanje odgovornosti za neuspehe ali nevarnosti na druge in zanašanje na pomoč zavezništev sedaj ni več dovolj. Gotovo smo povezani močnejši in varnejši, a povezani moramo biti v skupnih vrednotah. Vse ostalo je že v naprej obsojeno na neuspeh.

Mit multikulti II.

Nadaljevanje prispevka s povezave. Dve Evropi Zadnja evropska migrantska kriza k sreči počasi odstira tančice vseh negativnih razsežnosti brezglave vere v »multiKULT« ideologijo, kot jo poznajo v nekaterih zahodnoevropskih državah, in ki ji evropski vzhod … Beri dalje

Mit ‘multikulti’ I.

Druga zgodba je »umetni multikulturalizem«, ki se pojavlja predvsem v zadnjih desetletjih, čigar končni rezultat naj bi bila sorazmerno enotna svetovna družba z zabrisanimi notranjimi identitetami. Enovita družba je bolj prikladna za vodenje in finančno »molzenje«. Prav zato globalni »multikultivatorji« ustvarjajo ideologije, ki učinkovito služijo njihovim pohlepnim ciljem.

Višegrajsko predzidje krščanstva

Višegrajske države se v teh dramatičnih časih nekontroliranih migracij in islamskega terorizma zavestno ali manj zavestno naslanjajo na posebno vojaško-duhovno tradicijo in potezo v svojih nacionalnih identitetah, ki je biti antemurale Christianitatis, predzidje krščanstva. Naziv je v času turške nevarnosti bil tako realne sorte kot uradne sorte.

A. Vodopivec, Domovina: Kdo si, Evropa?

Vprašanje evropske identitete se dotika treh ključnih področij, do katerih njeni prebivalci še nismo razvili pravilnega odnosa: nacionalizmi, lastna zgodovina in odnos do verske svobode. Zato nas vsak nepredvideni dogodek zmede do te mere, da … Beri dalje

Idejna podoba Zahoda in položaj krščanstva

Evropska (v temelju krščanska) civilizacija se je znašla sredi napada iz dveh strani. Na eni strani je tu razkrajajoč napad na temeljne evropske vrednote iz strani t.i. »nove levice«, t.j. dobro organiziranega sklopa ideologij pozne modernitete, med katerimi izstopa v zadnjem času zlasti teorija spola. Iz druge strani pa je čutiti alarmanten pritisk muslimanskega sveta.

Smo sposobni soočenja s stvarnostjo groženj?

Z nedavnimi terorističnimi napadi po evropskih mestih je v evropsko javno zavest vstopil občutek krhkosti tega, kar pojmujemo kot normalnost. Občutek ogroženosti je narastel in prihaja do zavedanja, kako korenito se je spremenila varnostna situacija Evrope v zadnjih letih. Pa ne gre le za terorizem.

Islamizacija? Odločilo bo krščanstvo

Versko brezbrižen kristjan se na Slovenskem ob popisu sicer še pribeleži kot kristjan. Kakšen je Kristus sicer versko brezbrižnih velikonočnih šunkojedcev? Bo njihov zvodeneli Kristus vzdržal, ko bo prišel mohamedanski sosed in prijazno a odločno razložil, da je Bog le eden, tisti v nebesih, in da je vera v Njegovo učlovečenje bogokletna?

O nagnjenosti v levo

Kot smo že vajeni, so evropske levičarske deviacije v Sloveniji grdo potencirane, za kar se moramo zahvaliti temu, da nas ni strojilo le salonsko levičarstvo, pač pa tudi polstoletni praktični stalinizem. Še danes levičarsko delovanje poznamo po istih metodah: parazitirati na tem, kar so zgradili drugi.

Družina: Trka civilizacij v Evropi ni

V sredo, 20. januarja, je bila na teološki fakulteti v Mariboru razprava o krščanstvu in islamu. V središču je bilo vprašanje, ali se je Evropi zgodil trk civilizacij. Religiologi Drago Ocvirk, Anja Zalta in Marjana … Beri dalje

Judje. Če Evropa ni več njihov dom

Rabin Giuseppe Laras: Žal kristjani zahodnih Cerkva niso skoraj nikoli brali o tem, kaj so pretrpeli njihovi bratje na Vzhodu. Pomislimo na armensko zgodbo. O njej obstaja, poleg zanikanja, strahotna nevednost s strani mnogih zahodnjakov. Žal in z mnogo grenkobe se ne čudim, da je tudi zgodba sefardskih Judov spregledana, nepoznana in v svoji resnosti omiljena.