Skratka, glavni problem današnje “usmiljene in ljubeče pastorale”, ki noče povedati resnice, ali jo celo izkrivlja, je v tem da ne razume resnic vere kot pravih objektivnih resnic (kot so npr. zdravstvene resnice tiste, ki jih pove zdravnik pacientu), pač pa jih dojema pretežno kot neka poljubna, subjektivna, sociološko in historično pogojena ter torej spremenljiva mnenja.
Doslej so se slovenski kritiki papeža Frančiška najraje skrivali za anonimnimi vzdevki ali pa so govorili po ovinkih. Brščič pa je le „izpljunil krastačo“ – kot pravijo Italijani trenutku, ko končno jasno in glasno poveš, kar te je dolgo mučilo. Sinteza trpljenja nekaterih katoličanov pod pastoralom sedanjega papeža je zdaj tu.
Na dvoumnost apostolske spodbude so pred kratkim opozorili tudi štirje ugledni kardinali (Raymond Burke, Joachim Meisner, Carlo Caffara, Walter Brandmüller), ki so zato na Kongregacijo za nauk vere ter papeža naslovili pet uradnih teoloških vprašanj (t.i. »dubia«) glede njene pravilne interpretacije.