Sramota v svobodi tetke Kaje Širok

Dr. Kaja Širok je bila v delegaciji, ki je ravnokar z ministrico za kulturo obiskala državni muzej Auschwitz-Birkenau. Ali je to odgovor Vlade RS in ministrstva za kulturo na moje, lansko leto predstavljene dokaze, da … Beri dalje

Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne

Izhodišče za spletno objavo Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne je več kot 40 let raziskovalnega, javnega, dialoškega delovanja pri raziskovanju žrtev 1. in 2. svetovne vojne ter spomina nanje.

Motiv za sprehod skozi različne položaje, v katerih so slovenske žrtve 1. in 2. svetovne vojne in tujci, smrtne žrtve obeh vojn v Sloveniji, je spoznanje o tem, kako oddaljena in obenem v dovolj podobnem položaju je Slovenija v primerjavi z Zahodom.

Opozarjamo na nekatera dogajanja v preteklosti, ob katerih si lahko odgovorimo na to, kakšno prihodnost si želimo.

Slovenci nismo imeli države, ki bi pri urejanju slovenskega mesta mrtvih sledila vzorcem raziskovanja, urejanja vojnih grobov, pokopališče, grobišč, ki so ga razvile zahodne demokracije zlasti po prvi svetovni vojni. Pred tridesetletnico Republike Slovenije je zato lepa priložnost za vzpostavitev slovenskega mesta mrtvih kot pomembnega temelja slovenske državnosti.

V projekciji Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne opozarjamo na nekatera dogajanja v preteklosti, ob katerih si lahko odgovorimo na to, kakšno prihodnost si želimo.

Spletna objava Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne je še v nastajanju, za vas prosimo za razumevanje pri tehničnih in izgovorjenih škratih. Prava tako vas prosimo, da vprašanja, dopolnitve, popravke pošljete na naslov: [email protected] oz. dr. Jožetu Dežmanu v Gorenjski muzej.

Jože Dežman: Od Krena do Macesnove gorice

Poteka proces sprejemanja resnice

Poteka dialoško opredeljevanje ob vedno bolj določenih vprašanjih. Taki sta: Ali bodo umorjeni Romi in domobranci pokopani v Ljubljani? Ali je vojaško pokopališče na Orlovem vrhu v Ljubljani vojaško pokopališče ali pasje sprehajališče? Na Kučanov odgovor na ta vprašanja še čakamo.

Renato Podbersič: Resnica je zagotovilo svobode

Nenazadnje pa vas nagovarjam tudi v imenu tistih primorskih rojakov, ki so bili predvsem v letih 1942 in 1943 kot partizani poslani na Notranjsko, v Suho krajino in na Dolenjsko, kjer so sodelovali v bratomorni vojni; in tistih primorskih rojakov, ki so bili nadpovprečno zastopani pri povojnih umorih, tudi pri roških breznih, na strani storilcev. Pravzaprav tudi njih lahko na neki način prištevamo med žrtve.

Dr. Renato Podbersič, avtor monografije Jeruzalem ob Soči / Foto: Krožek Anton Gregorčič

Protest proti napadom na ugledna zgodovinarja

Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino z veliko zaskrbljenostjo spremlja zadnje dogodke in napade po intervjuju na Televiziji Slovenija, ki ga je zgodovinar in novinar dr. Jože Možina opravil s svojim starejšim zgodovinarskim … Beri dalje

Problematično vojno grobišče na Planini. Foto: Jože Dežman

Dežman o zmedi s kranjsko grobnico borcev NOV

V današnjem nadaljevanju zapisov Dežmanovih raziskav se seznanjamo z zmedo, ki vlada na kranjskem vojnem grobišču, kjer je zelo težko ugotoviti, kdo je tam dejansko pokopan. Skratka, utopični komunistični ateistični pokopom (KAP) se izkaže kot … Beri dalje