Ob nekem tujem dnevu spomina

Neprimerno in zgodovinsko netočno je vso krivdo za fojbe in poboje na Primorskem zvaliti na ideološko raven. Po dolgoletnem fašističnem zatiranju se je v ljudeh upravičeno nabral gnev in želja po poravnavi nekaterih računov. Primorci niso pozabili kratenja osnovnih narodnih pravic, nasilne italijanizacije, prisilnega pitja ricinusa, a tudi drobnih šikaniranj samo zaradi izražanja slovenske narodne zavesti. Vendar je večinoma prevladal razum, zato so podla podtikanja o »slovanskem« načrtnem genocidu nad Italijani.

Tito deseti na seznamu množičnih morilcev

Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas

Prepričani smo lahko, da bo vedenje o preteklosti v prihodnje zagotovo pripomoglo k večjemu razumevanju med sosedi. Zavedati se moramo, da Italija je in bo ostala naša zahodna soseda tudi v prihodnje. Tudi v prihodnje bo »…ne vrag le sosed bo mejak«, kot poje naša himna.

Ob »dnevu spominjanja« v sosednji državi

Italijanske oblasti nikoli niso izpeljale očiščenja in temeljite obsodbe fašističnega režima! Za razliko od Nemčije, kjer je poveličevanje nacizma in nacistov kaznivo dejanje.
Obenem velja opozoriti na govore ter stališča nekaterih uradnih in neuradnih predstavnikov slovenske politike in raznih t. i. levih političnih organizacij, ki udrihajo po nacizmu in fašizmu, niti z besedico pa ne omenjajo komunističnega revolucionarnega nasilja in posledic.

Tudi na Primorskem smo imeli revolucijo!

Vsi enaki, vsi enakopravni?

Fašistični častnik Paride Mori je umrl za »obrambo svetih meja matere Italije«. Za koga pa so umrli številni nesrečniki, ki so bežali iz »socialističnega raja« v »gnili kapitalizem«!? Velja se spomniti, da je nekdanja JLA, ki je do leta 1991 »branila« meje SFRJ, prebežnike lovila do konca. Ob tem so vojaki pogosto uporabili strelno orožje. Zadnji prebežnik je bil obstreljen sredi junija 1991, le par dni pred osamosvojitvijo Slovenije.