Sveti realizem – o zunanji politiki Svetega sedeža
Latenten konflikt med globalnim Zahodom, ki je sicer tudi nominalno vse manj krščanski, in muslimanskim svetom bo namreč težko rešiti brez upoštevanja religiozne dimenzije.
Latenten konflikt med globalnim Zahodom, ki je sicer tudi nominalno vse manj krščanski, in muslimanskim svetom bo namreč težko rešiti brez upoštevanja religiozne dimenzije.
Ureditev, kot jo predpisuje Frančiškov motuproprij, vrti čas nazaj, v čas celo pred prvo liberalizacijo dostopa do tradicionalne latinske maše, ki jo je leta 1980 in nato še 1984 in zlasti 1988 zapovedal sveti papež Janez Pavel II.
Zadnje čase le redko zaidem na facebook, zato mi je dolgo ostala prikrita očitno kar živahna debata med nekaterimi mojimi tamkajšnjimi prijatelji, ki se je sukala okoli vprašanja, ali je mogoče biti katoličan in hkrati … Beri dalje
Glede na to, da so ob mojem zadnjem besedilu o vzrokih duhovniških (škofovskih, kardinalskih …) spolnih škandalov nastala resna vprašanja o tem, koliko Benedikt XVI. v svojih besedilih potrjuje vzročno povezanost med 2. vatikanskim koncilom … Beri dalje
V tednu, ki je pred nami, bo na starodavni praznik povišanja sv. Križa minilo deset let, odkar je bil uveljavljen dokument, s katerim je sedaj že upokojeni papež Benedikt XVI. liberaliziral dostop vernic in vernikov … Beri dalje
V Ratzingerjevem odnosu do pokoncilskega dogajanja se zrcalita ista poštenost in trma, s katerima je izpeljal svoje najosupljivejše dejanje. Februarja 2013 se je odločil, da se ne more več pretvarjati, da lahko kot šestinosemdesetletnik s kopico drugih, osnovnejših težav zares vodi tako veliko skupnost, kot je Cerkev. In je to (spet) povedal in naredil edini logični korak.
Nemški filozof Robert Spaemann je ostro kritiziral posinodalno papeževo spodbudo Amoris laetitia (AL) 28. aprila 2016 v intervjuju z A. C. Wimmer ameriške mednarodne Catholic News Agency (prevedel ga je p. Branko na povezavi). Na omenjeni intervju je v pismu, ki ga je napisal Spaemannu, jasno in ostro odgovoril graški teolog in filozof Anton Kolb in ga v prevodu objavljamo na Časniku.
Nedavno je slovenska televizija predvajala film o Fidelu Castru, revolucionarju, diktatorju, spolnemu obsedencu in zločincu. V filmu je tudi prizor, ko mu papež Frančišek prijazno ponudi roko, ostareli diktator pa se smehlja, kot bi ga … Beri dalje
Hvaležen sem Branku Cestniku, ker me je s svojim nedavnim prispevkom o domnevnem zaostrovanju front glede papeža Frančiška spodbudil, da, kot bi znova on rekel, še jaz izpljunem krastačo, ki se mi že nezdravo dolgo valja po ustih.
Doslej so se slovenski kritiki papeža Frančiška najraje skrivali za anonimnimi vzdevki ali pa so govorili po ovinkih. Brščič pa je le „izpljunil krastačo“ – kot pravijo Italijani trenutku, ko končno jasno in glasno poveš, kar te je dolgo mučilo. Sinteza trpljenja nekaterih katoličanov pod pastoralom sedanjega papeža je zdaj tu.
Zdi se, da sta ključni besedi srečanja papeža Frančiška in predsednika Slovenije Boruta Pahorja sprava in mladi. Pred tedni je bilo objavljeno, da bo naslednja škofovska sinoda namenjena temi Mladi, vera in poklicanost. Mladi stopajo v središče pozornosti in to v več vidikih. Eden najpomembnejših se mi zdi to, da bi našli načine, ki bi mladim pomagali, da bi lahko našli svojo poklicanost, svoje mesto v družbi in v cerkvi.
Med uradnim in praktičnim stanjem Že na samem začetku je potrebno opozoriti na slabo poznano dejstvo, da nova ali redna oblika rimskega mašnega obreda po misalu Pavla VI. iz leta 1969 ni pridržana zgolj za … Beri dalje
Ko sledimo Ratzingerjevi misli o teologiji duhovništva, najprej postane razvidno, da o tej službi, ki je v svojem bistvu več kot služba, je namreč celostna življenjska poklicanost, ne moremo govoriti brez temeljne povezanosti z osebo … Beri dalje
Skoraj ga ni junaka, ki ga ob omembi navidezno nedolžne besedne zveze »latinska maša« ne bi streslo. Nekaj mlajših čudakov in kakšnega posebej nostalgičnega pripadnika generacije, ki je že zakorakala v tretje življenjsko obdobje, utegne … Beri dalje
Krščanski forum SDS Ljubljana je v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa pripravil okroglo mizo Kristjan v javnosti, na kateri so sodelovali dr. Ivan Štuhec, dr. Brane Senegačnik, mag. Jurij Pavel Emeršič in Aleš Primc. Vsak od … Beri dalje
Vatikanist Marco Politi pred nedavnim gost Središča Veritas v Trstu Dne 24. aprila 2005, ob začetku svojega pontifikata, je Benedikt XVI. na Trgu sv. Petra prosil množico: “Molite zame, da ne bi iz strahu zbežal … Beri dalje
Pred dnevi je bila v tedniku Reporter objavljena ˝senzacionalna˝ novica o tem, da sta pater Bogdan Knavs in duhovnik Karel Gržan kar preko škofovske konference poskušala vplivati na uredništvo Družine, ki naj bi v velikonočni izdaji objavila ekskluziven intervju z družino Urške in Janeza Janše.
Nedavno sem naletel na zanimiv članek, ki omenja, da je na jugu Združenih držav vse več katoličanov. Najprej sem pomislil, da je to povezano z znanim dejstvom o rastočem številu hispanskih priseljencev, da članek obravnava … Beri dalje
Od številnih, v glavnem pozitivnih komentarjev papeževe okrožnice Luč vere bi posebej omenil razmislek tübinškega teologa Hermann Häringa, ki je v začetku julija poskušal oceniti domet sporočil obeh avtorjev, Benedikta XVI. (njegov stil je posebej … Beri dalje
Predavanje nakazuje delež grškega razuma v krščanstvu, kar je bila vsebina papeževega nastopa na njegovi univerzi v Regensburgu. Povezava med grško mislijo in krščanstvom sega nazaj v grško prevajanje Stare Zaveze. Šele s tem posegom … Beri dalje