Begunci: nič novega, ali pač?

Slovenski rojaki so v preteklosti pogosto odhajali od doma, iz ekonomskih, političnih in drugih razlogov. Konec koncev smo se letos spominjali sedemdesete obletnice množičnega odhoda v begunstvo ob koncu druge svetovne vojne in zmagi revolucije. Prav v teh dneh pa mineva stoletnica od prihoda prvih slovenskih beguncev iz Goriške v begunsko taborišče Bruck na Litvi.

Veletok beguncev

“Slovenija se nahaja v težkem položaju, ko več deset tisoč beguncev in migrantov z Vzhoda in iz Afrike dnevno vstopa v našo državo.” Ob teh podatkih je seveda jasno, da ne gre samo za vojne begunce, ampak za preseljevanje ljudstev bibličnih razsežnosti, ki spreminja vse nas. Kaže na krhkost Evropske unije in vseh nas, ko nemočni opazujemo nastajanje nove podobe sveta.

Kritika konservativna: Neznosna lahkost krutosti

Meseca maja leta 1910 se na evropskem nebu pojavi komet Halley. Dogodek spodbudi med širšim prebivalstvom vzburjenje in nemir. Pojavljajo se apokaliptične napovedi, mediji se razpisujejo o tem dogodku, umetniki ga reinterpretirajo. Zla slutnja obvladuje … Beri dalje

A. Ihan, siol.net: Igre s talci

Vsakdo, ki je že v živo videl ozke, turistično obljudene in čudovito pregledne morske prelive med Turčijo in bližnjimi grškimi otoki (Lezbos, Kos), se lahko samo nasmehne ob trditvi, da gre pri prevozu migrantov za … Beri dalje

Peter Opeka: “Jaz sem sin beguncev”

Seveda ni lahko, ker so to množice, ampak tudi mi delamo z množicami. Nismo se ustrašili stotih družin, ki so prišle naenkrat v Akamasoa. Sprejeli smo sto družin v eni noči, nismo se ustrašili. Dali smo jim prostor in jim rekli, da bomo vsak dan izboljševali njihovo stanje. Jaz sem sin beguncev in sem hvaležen Argentini, da je sprejela slovenske begunce in begunce z vsega sveta.

Begunci: trije kriteriji za ravnanje

Jesenska Evropa se potihoma sprašuje, ali je tudi na njenih južnih robovih že prehladno za tvegano prečkanje mej in morij, z drugimi besedami, ali je do pomladi varna pred novim valom beguncev, in je torej s tem Evropa dobila nekaj mesecev več za razmislek o begunski krizi. Ta razmislek bi moral iti po naslednjih oseh: človečnost; demokratičnost; evropskost.

J. Levart, Radio Ognjišče: Kdo si, Evropa?

V teh dneh smo lahko v enem izmed slovenskih časopisov zasledili, da večje slovensko podjetje svojim zaposlenim – muslimanom – med odmorom dovoli razgrniti molilne preproge, da lahko opravljajo svoje molitve. Ne mislim razpravljati in … Beri dalje

Na kateri strani si?

Ob izzivu beguncev se je zopet pokazala klasična črno bela delitev Slovenije. Na eni strani tisti, ki vidijo grožnjo in nevarnost in na drugi strani tisti, ki so izkazovali sočutje ali iskali možnosti za pomoč. Veliko predstavnikov ene ali druge strani je sprejemalo argumente nasprotne strani z velikim zavračanjem ali celo nestrpnostjo.

Predstave o Jordaniji so padle na glavo

Na kratko … v Jordaniji sem se lažje pred ljudmi opredeljeval za kristjana kot pa v Sloveniji. Prej sem se bal, kako me bodo muslimani sprejeli. Da bi me morda imeli za manjvrednega, nečistega, bi me hoteli spreobrniti, da bi moral skrivati taizejski križ za mojim vratom. Nič od tega. Moja izkušnja je, da so me ljudje spoštovali in razumeli.

Kaj bi mi Evropejci sploh radi?

Evropejci smo se v svoji ihti za doseganjem nedosegljivega oddaljili od samih sebe, od pravega odnosa do narave, predvsem pa od Boga. Evropa, za katero smo vedno trdili, da je krščanska Evropa, je danes pred bolečim spoznanjem dejstva, da je pridevnik krščanski pred samostalnikom ‘Evropa’ samo še besedna vrsta.

Jim lahko zamerimo njihov cilj?

V teh dneh je težko pisati in razmišljati o čem drugem kot o beguncih. Njihova pot je z vso težo udarila med nas in nas kljub vsem pripravam, pogovorom, zapisom in video posnetkom, presenetila. Mislim, da smo večinoma že vsi spoznali, da ne gre za klasične begunce, ki bežijo iz vojnih ozemelj, čeprav so tudi taki med njimi.