V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.
Vinko Bitenc je bil nadarjen in plodovit pisatelj, pesnik in dramatik. Objavljati je začel med prvo svetovno vojno, njegova ustvarjalnost pa je bila na višku v tridesetih letih 20. stoletja. Vojna je v njem odmevala dlje časa, saj je v tridesetih letih objavil več del: kratek vojni roman Sončne pege, ki je edino slovensko daljše leposlovno delo na temo prve svetovne vojne, ki ima za glavno osebo vojaka in ga spremlja od približno sredine vojne do nekaj let po njej.
Zgodovinsko ozadje V revolucionarnem letu 1848 so Slovenci postavili zahtevo za zedinjeno in avtonomno Slovenijo ter se tako pridružili želji ostalih narodov Avstrijskega cesarstva za federativno urejeno državo. Zaradi premoči nemških liberalcev je bil 1851 … Beri dalje
Gost nedeljskega intervjuja na TV SLO 1 bo priznani slovenski zgodovinar in literarni zgodovinar ddr. Igor Grdina. osrednja tema pogovora, ki ga bo vodil dr. Jože Možina pa bo zadevala 100 letnico konca prve svetovne … Beri dalje
29. oktobra 2018 bo poteklo 100 let, ko je nastala država Slovencev, Hrvatov in Srbov. “Tedaj so Slovenci prvič dokazali svojo državotvorno sposobnost in se pokazali kot izrazito državotvoren faktor, imeli so svojo narodno vlado … Beri dalje
Prve svetovne vojne nihče ni pričakoval in po dobrih štirih letih uničujočih bojev je bil dobršen del Evrope razdeljen, razdejan in v pomanjkanju. Na svetovno prizorišče so zmagoslavno vkorakale Združene države Amerike, ki vojne pravzaprav … Beri dalje
Ko ugotavljamo razlike med evropskim vzhodom in zahodom, pridemo do spoznanja, da jih tam ob Atlantiku preteklost kaj prida ne obremenjuje. Morda imajo malce slabo vest zaradi masakrov v Kongu – nekdanji belgijski koloniji, ki … Beri dalje
V okviru dejavnosti avstrijskega parlamenta v Epsteinovi palači na Ringu sta Slovenski inštitut in Inštitut za avstrijske vede na Dunaju pripravila predstavitev knjige Die Habsburgermonarchie und die Slowenen (Habsburška monarhija in Slovenci), ki jo je … Beri dalje
V zadnjih petih letih se je iz Slovenije izselilo za eno celo generacijo mladih. Vsako leto se jih izseli več, kot šteje celotna slovenska vojska. V povprečju se je v lanskem letu vsak dan izselilo 23 ljudi. S takšnim trendom bosta že čez 10 let zdravstvena in pokojninska blagajna nevzdržni, primanjkovalo bo delovne sile, znašli se bomo v demografski zimi.
Vsesplošno zanimanje za države Višegrajske skupine počasi, a vztrajno raste, predvsem zato, ker nas je katera izmed članic omenjene zveze gospodarsko že prehitela navkljub slabši ekonomski osnovi. Celo premier Cerar je v državah omenjene skupine »zavohal« priložnost in se nedavno odpravil na službeno potovanje na Češko in Poljsko.
Če samo pomislimo na svobodo govora – ta v času Titovine sploh ni bila omogočena, saj so bile za tistega, ki si je privoščil takšen »luksus« pripravljene »počitnice na Golem otoku«. Vsesplošna represija in strahovlada v Josipovih časih ni bila nič manjša kot tista v avstroogrskem obdobju, morda kvečjemu še večja.
Ob 100. obletnici smrti nekdanjega avstroogrskega vladarja Franca Jožefa I., iz različnih družbenih sfer, celo strokovne javnosti, prihajajo čustveno obarvani komentarji v smislu »kako je bil nekdanji cesar pri srcu našim prednikom«, čeprav naj bi jim v resnici vladal s trdo roko.
Blog o mitih jugoslovanskega socializma je zbudil precej pozornosti, tudi pri zadrtih levičarjih. Eden od njih mi je poslal elektronsko sporočilo, češ »kaj nakladam«, naj rajši napišem »resnico, koliko tovarn in podjetij« smo dobili v … Beri dalje
Piše: Boštjan M. Turk. Vir: Siol. Avtor primerja Avstrijo in Slovenijo na več načinov v različnih zgodovinskih obdobjih. Tako opozori, da je Slovenija v času avstro-ogrskega imperija v bruto družbenem proizvodu dosegala 80 odstotkov Avstrije. … Beri dalje
Znamenita bitka na komaj 687 m visoki planini Cer v severo – zahodni Srbiji, okoli 35 km od Šabca je trajala samo tri dni, začela pa se je 16. avgusta 1914. Povod za vojno je … Beri dalje
Avstrijsko – turška vojna, ki je trajala med letoma 1716 – 1718 se je že na začetku začela z uspehom Avstrijcev. Petrovaradin so Turki sicer zavzeli že davnega 28. julija 1526 leta, vendar v tekijski … Beri dalje
Ljubljana je 18. maja 1902 gostila četrti kongres slovanskih časnikarjev, ki se ga je udeležilo okoli 150 predstavnikov slovanskih časopisov iz Avstro – Ogrske. Med njimi je bilo 36 Čehov, 22 Poljakov, 16 Hrvatov, 5 … Beri dalje