Diktatura Angele Merkel

Pretekli teden je nemška policija v usklajeni akciji v štirinajstih zveznih deželah vpadla v domove 36 nemških državljanov, jih s pomočjo posebnih enot aretirala in odpeljala na zaslišanje. Ne, aretirani niso bili člani hudodelskih združb, … Beri dalje

Kako je Helmut Kohl spreminjal svet

Pred tednom dni je v starosti 87 let preminil Helmut Kohl, nekdanji kancler, ki je Nemčijo vodil v obdobju nemškega združevanja in uvajanja evrskega območja. V svoji politični karieri je zaslovel kot »mož, ki je … Beri dalje

Schulz bo prvič “na volilnem listku”

Merklovo in krščanske demokrate poleg splošne zasičenosti s kanclerkino vladavino po drugi strani še naprej pesti nečedna turška ofenziva, zaradi katere v očeh javnosti zlasti krščanska demokracija izpade kot neodločna in bojazljiva, socialdemokratom pa se kot manjših partnerjev zadeva skoraj ne dotakne.

Se Merklovi dogaja leto 1998?

Vstop karizmatičnega in v notranji politiki precej neobrabljenega Schulza je sceno dramatično spremenil. Za razliko od ne preveč navdihujočih Steinmeierja in Gabriela se lahko vsaj dela, da prinaša nekaj novega, kar je proti dolgoletni vladavini Merklove že precej. Nekaj spominov na njegovo odrezavo in duhovito vodenje Evropskega parlamenta je vsekakor naslednja dobra popotnica.

Angela Merkel spet vodi pred Martinom Schulzem

Drugače pa imata po zadnji februarski javnomnenjski raziskavi Forsa (15. februar 2017) stranki CDU in CSU 34% podporo volivcev, SPD pa 31%. V bitki za kanclerski položaj ponovno vodi sedanja kanclerka Angela Merkel (CDU in CSU) z 38% pred Martinom Schulzem (SPD) 37%. Kot kaže, se je evforija po zamenjavi kanclerskega kandidata Siegmarja Gabriela z Martinom Schulzem po dobrih dveh tednih polegla.

Po pastorju vojak

Vrnitev Martina Schulza iz Bruslja je, kot zdaj kaže, za socialdemokrate pomenila preboj. Dolgoletna prednost “črnih” se je tako rekoč v trenutku stopila praktično na ničlo, in to pol leta pred volitvami. Zakaj v takih razmerah podariti predsedniški položaj strankinemu vojaku SPD Franku-Walterju Steinmeierju?

Angelca na preizkušnji in druge prigode v petelinjem letu

Ampak najbolj pestro utegne biti na Nemškem. Že zdaj je videti, da se bodo tamkajšnje sicer šele jesenske volitve sprevrgle v glasovanje, med katerim bo večina volivcev na lističu videla le ime mame Merklove, in se bo odločala zgolj o tem, ali jo hoče še naprej gledati na kanclerskem stolčku. Angelci takole na prvi pogled ne kaže slabo.

O papežu Frančišku

Prav s tem pristopom, pa se je zameril mnogim katoličanom, ki so doslej v krščanstvu videli predvsem obrambni zid starega reda, tisočletnih vrednot. Zdi se, da je »puntarski duh« proti papeževemu pozivu zajel še zlasti države Višegrajske skupine, torej tudi Poljsko, ki v svetu slovi kot »najbolj verna evropska dežela«, s čimer se pojavlja določeno protislovje, ki odpira vrsto vprašanj.

Aleš Maver: Pomenljive volitve na severu

Nemška zvezna dežela Mecklenburg-Prednja Pomorjanska ni najpomembnejša med šestnajstimi zveznimi deželami. Celo na območju nekdanje NDR, iz katere je leta 1990 presedlala v novi državni okvir, sta vsaj južnejši Saška in Turingija precej bolj znani … Beri dalje

Višegrajsko predzidje krščanstva

Višegrajske države se v teh dramatičnih časih nekontroliranih migracij in islamskega terorizma zavestno ali manj zavestno naslanjajo na posebno vojaško-duhovno tradicijo in potezo v svojih nacionalnih identitetah, ki je biti antemurale Christianitatis, predzidje krščanstva. Naziv je v času turške nevarnosti bil tako realne sorte kot uradne sorte.

Zmerjam, torej sem

Želel bi zapisati, da smo pri nas boljši (to je, za Nemčijo in Francijo, kar bi v konkretnem primeru pomenilo napredek), a žal ne morem. Tudi pri nas imamo novinarje, ki svobodo komuniciranja razumejo predvsem v tem smislu, da lahko nekaznovano delajo, kar se jim zdi. Širjenje nepreverjenih klevet in neresničnih informacij je še najmanj, kar si privoščijo.

Črn dan za “črne”

Če je še na začetku predvolilnega boja za volilno supernedeljo v treh zveznih deželah v Nemčiji kazalo, da bi se lahko krščanski demokrati Angele Merkel na stolček šefov deželnih vlad usedli v vseh treh, je že precej časa pred volilnim dnem to postala erozija takih možnosti. Toda večer 13. marca se je iztekel še slabše od zadnjih napovedi.

A. Maver, Dnevnik: Dolgi pohod na vzhod

Čez kak mesec bo minilo deset let, kar hodnike oblasti v najbolj obljudeni evropski deželi zunaj Rusije obvladuje Angela Merkel. Omenjena okrogla obletnica sovpada z zenitom priljubljenosti te moža(čas)te ženske v domačih logih in obenem … Beri dalje