Občasno se starši sprašujejo, zakaj njihovi otroci, sicer ljubljeni in skrbno negovani, v času približevanja polnoletnosti nimajo nikakršne lastne motivacije, nobenih ciljev, nobenih ambicij, h katerim bi stremeli. Vse več je takih otrok, ki so pasivni, z zmedeno in napačno orientacijo, brez jasnega motiva in cilja.
Ste v soboto zvečer gledali nogomet? Ste spotoma preklapljali še na prenos košarke? Ste ob vodstvu slovenskih reprezentanc dobili tisti znani stisk želodca, ki ga ustvari prepričanje, da tole ne bo šlo dolgo? Niste sami. Pravzaprav je nacionalno trepetanje, ki ga verjetno ob spremljavah športov zaznajo celo seizmografi potresnih opazovalnic, nekaj splošnega in Slovencem lastnega.
Globljega uvida, ki bi izhajal iz realnosti tu in zdaj, ne po zadnjih državnozborskih volitvah, ne po Janševem zaporu ne izkazujeta ne SDS ne NSI. Toda ne odličen gospodarski program ne padec nedokazane tožbe proti Janši v zadevi Patria ne rešujeta temeljnega problema Slovenije: kako naj desnica nagovori tisti del od totalitarne ideologije poškodovanega volilnega telesa, ki bi še lahko sprejel demokracijo, tržno gospodarstvo in kritičen odnos do revolucije.
O zgodovini službovanja gospoda Türka v palači Združenih narodov obstaja več interpretacij. Nedavno je starosta dopisnikov iz te institucije Edith Lederer v pogovoru za Global Observatory, ki ga je vodil Warren Hoge, nekdanji dopisnik New … Beri dalje