Ovire športnikov po zaključku športne kariere

Slovenski rokometni as Uroš Zorman je odigral zadnjo tekmo v karieri. Foto: EPA
Slovenski rokometni as Uroš Zorman je odigral zadnjo tekmo v karieri. Foto: EPA

Vsakega športnika slej ali prej doleti konec športne kariere. Nekateri športniki se po slovesu še enkrat ali celo večkrat vrnejo v svet športa, vendar je dokončno slovo neizbežno. Športna kariera je v primerjavi z drugimi karierami relativno kratka in nepredvidljiva. Zaradi te specifične narave športne kariere velja športna upokojitev za občutljivo tranzicijo, ki zahteva določen proces prilagoditve, vendar vsak športnik doživlja tranzicijski proces na svojski način, tokrat pa omenjamo nekatere ovire, ki lahko vplivajo na prehod iz športne kariere na novo življenje.

Uroš Zorman: “Težko je reči konec. Rokomet je moje življenje, odkar pomnim. Zdravje mi služi, v zadnjih treh sezonah se počutim bolje, kot sem se pred sedmimi ali osmimi leti. Še lahko držim korak z mlajšimi, mikalo me je odigrati še kakšno sezono. Toda naposled je prevladal razum, enkrat je treba reči konec, bolje zdaj, ko sem še cel, kot da bi se zgodila hujša poškodba. Z vodstvom kluba smo našli kompromis.” Vir :Žurnal24

Mnogo športnikov izpostavlja izzive, ki jih čakajo v novem življenjskem obdobju in so lahko v osnovi povsem življenjske narave, npr. poklicni status, zaposlitev in premoženje. Nekateri športniki se po zaključku športne kariere soočajo z različnimi težavami in stiskami. Najpogosteje se omenjajo na primer stres, depresivnost, tesnoba, težave s substancami, zdravstveni problemi, čustvene težave, praznina, težave s samokontrolo itd. Tistim, ki ne poznajo sveta športa od blizu, se zdi to morda paradoksalno, vendar temu ni tako. Do sedaj je bilo prelitega že veliko črnila o razlogih in dejavnikih težje športne tranzicije.

Veliko se govori o športnih dejavnikih, ki imajo lahko negativen vpliv na športno upokojitev in tranzicijo po njej. Šport je z vidika poškodb in zdravja precej tvegana zadeva, nad čimer pa športniki nimajo večjega nadzora. Športna kariera se lahko proti volji športnika konča zaradi poškodbe. To se najpogosteje ne konča »čez noč«, saj športniki običajno naredijo vse za rehabilitacijo in vrnitev. Neprostovoljna odločitev za prenehanje kariere, še posebej v povezavi s poškodbami, velja tako za eno izmed največjih tveganj za težave po upokojitvi. Težave so lahko večje tudi, v kolikor se posamezni športnik močno identificira z vlogo športnika oz. ne kaže posebnih interesov za druga področja izven športa. Po neuspeli rehabilitaciji je spoznanje konca toliko bolj bridko, v kolikor je športnik vse sile in misli usmeril v športno vrnitev.

Načrtovanje življenja po zaključku športne kariere

Razlog za prenehanje športne kariere je včasih t.i. deselekcija. O njej govorimo takrat, ko se športnik več ne uspe obdržati na določenem nivoju tekmovanja. To mu pomeni prioriteto, oz. ne dosega več želenih rezultatov. Izkustvo izpada iz ekipe, reprezentance, kluba ipd. je lahko zelo neprijetno. Podoben negativen dejavnik po zaključku kariere je tudi nezadovoljstvo z doseženimi rezultati in uspehi v času kariere, še posebej, če negativna občutja ostanejo neizražena. Neizpolnjena pričakovanja in cilji lahko skelijo še dolgo časa in predstavljajo svojevrsten konstrukt pred drugačnim življenjem.

Bistveni dejavnik športne tranzicije je tudi načrtovanje življenja po zaključku kariere. Če je šport edina kariera posameznika, kar v primeru vrhunskega oz. profesionalnega športa velikokrat drži, obstoja večje tveganje za prilagoditev na življenje po koncu kariere, zato nekateri športniki že vnaprej načrtujejo življenjske spremembe. Manj načrtovanja prihodnosti lahko pomeni več težav in težje prilagajanje na nove okoliščine.

Navedeni dejavniki, ki imajo predvsem športni značaj, pa niso edini, ki vplivajo na življenje po športni karieri. Športniki vendarle niso samo športne osebnosti. Zato imajo pomembno vlogo tudi mnogi drugi nešportni dejavniki, ki pa so lahko precej bolj kompleksni in daljnosežni ter potrebujejo posebno pozornost.

Gregor Greif je terapevt na Centru za individualno, zakonsko/partnersko in družinsko terapijo Upanje