OBJAVA POPRAVKA IN PRIKAZ NASPROTNIH DEJSTEV. Glede na vse silovitejšo ofenzivo nekaterih novinarjev in publicistov v zvezi z obiskom predsednika republike dr. Danila Türka na skavtskem srečanju v Šmihelu pod Nanosom desetega avgusta letos, se čutim dolžna, da odgovorim na nekatera zavajanja, ki si jih je v komentarju z naslovom »Ovce za striženje« 28. avgusta 2012 privoščil novinar Demokracije Gašper Blažič.
Naj najprej povem, da se sama ne spoznam kaj dosti na etične kodekse novinarjev in tudi ne na razne mednarodne deklaracije, ki urejajo to področje. Pričakujem pa, da novinarji pišejo resnico in se držijo resničnih dejstev tudi takrat, ko kakšen dogodek komentirajo. Sama sicer redno spremljam slovenske medije in iz izkušenj vem, da novinarji komentirajo le tiste dogodke, ki se jih tudi sami udeležijo in o njih poročajo. Kolikor mi je znano, novinarja Gašperja Blažiča ni bilo na tem dogodku, torej bi se lahko vsaj podrobno pozanimal o naravi omenjenega dogodka. Pa očitno ni storil niti tega. Težko je reči, kako bi človek to poimenoval: ali namerna malomarnost ali celo zloba. Po napisanem sodeč je kar oboje skupaj, vsaj glede na neslanosti, ki si jih je omenjeni novinar, ki se poleg tega celo hvali s teološko izobrazbo, privoščil v svojem komentarju, prav tako pa že v komentarju na spletni strani Demokracije (»Judežev poljub predsednika države katoliškim skavtom«, Demokracija.si, 14. Avgust 2012)
Star pregovor pravi, da se je motiti človeško, vztrajati v zmoti pa hudičevo. Gospod Blažič v svojem komentarju na časnik.si priznava, da je na svoj komentar, ki ga je objavil na spletni strani Demokracije prejel veliko protestov in da so bile vmes celo odjave naročnine na Demokracijo. Sama pravim, da je bil to povsem legitimen in zelo potreben protest udeležencev skavtskega tabora in vseh drugih, ki simpatizirajo s skavtskim gibanjem. In jih ne zanimajo nepotrebni drobnjakarski spori med levico in desnico. Na zelo obiskanem srečanju skavtskih voditeljev z naslovom »Ogenj v meni« so namreč sodelovali tudi številni predstavniki civilnih oblasti, med drugim predsednik KS Šmihel, župan občine Postojna, državni sekretar na ministrstvu za obrambo, pa minister za infrastrukturo Zvonko Černač ter končno tudi predsednik republike Danilo Türk. Prav njegova udeležba je bila za vse udeležence velika spodbuda, da tudi predstavniki visoke politike dajejo priznanje skavtstvu. To je navsezadnje potrdil tudi nagovor g. predsednika. Obiskal nas je tudi koprski škof dr. Jurij Bizjak in skavtom na ta način izrazil priznanje s strani Cerkve. In kolikor vem, nihče od udeležencev ni problematiziral obiska ne predsednika republike in ne ostalih predstavnikov civilnih oblasti. Tudi g. Černača ne, čeprav je član SDS in tudi član vlade, ki ima trenutno zelo nizko javnomnenjsko podporo. Ampak g. Blažiča to očitno ne moti, spotaknil pa se je ob domnevno predvolilni nastop g. Türka. Osebno me ne zanimajo Blažičevi motivi za obračunavanje s predsednikom države, to je pač njegov problem. Nesprejemljivo pa je, da v svoja politikantska obračunavanja vpleta vse skavte, jih pred celotno Slovenijo diskvalificira in na ta način ustvarja nepotreben razdor znotraj Cerkve (če se g. Blažič že predstavlja kot zaveden kristjan, kar pa s svojimi dejanji ne kaže, prej nasprotno!).
A to še ni vse: namesto da bi se g. Blažič javno opravičil za svoje pritlehno pisanje, se je povsem po kalimerovsko potegnil vase in se sedaj še preko spletnega portala Časnik.si maščuje tistim, ki smo na njegovo nesprejemljivo početje javno opozorili. Oprostite, takšna drža ne odraža nikakršne zvestobe Jezusovemu nauku, pa naj se g. Blažič še tako hvali s svojim sodelovanjem pri Jezusovi straži ter Katoliški karizmatični prenovi. Prav tako ne razumem, kako lahko po tako nizkotnem napadu sedaj isti pisec preko portala Časnik.si bere levite vsem tistim, ki nas ne zanimajo politične igrice levih in desnih in ki spoštujemo institut predsednika republike, njegov obisk pa jemljemo kot veliko priznanje skavtinjam in skavtom. S tem dejanjem samim je g. Türk demantiral tiste, ki trdijo, da ima slovenske katoličane za drugorazredne. Ravno nasprotno. Zato ni potrebno prav nobeno podučevanje s strani g. Blažiča o domnevni Kocbekovi tragični usodi ter o nasedanju »dediščini neokomunizma«. Res, le kam bomo prišli, če bodo nekateri v božjem imenu širili takšne ideje? Za katoličana, ki resno jemlje svojo vero, je takšen pristop, kot ga je ubral g. Blažič, lahko samo žalostno tuj. Marsikdo se lahko ob takšnem pisanju grenko nasmehne. Nam pa, ki smo bili zaradi zamer peščice posameznikov do aktualnega predsednika republike deležni cenenega poskusa diskreditacije, nikakor ni vseeno. Velika škoda pri vsem tem pa je, da se je v to nič kaj prijetno igrico spustilo tudi uredništvo portala Časnik.si z objavo Blažičevega komentarja. Da, naivnost in slepota, to je res problem, toda bilo bi primerno, če bi g. Blažič in njegovi somišljeniki najprej pometli pred svojim pragom. Bi se nabralo kar precej smeti!
Marija Novak, Ljubljana
Foto: Wikipedia
