(Ostarela) deklica in smrt

2
31

Brazilija bo od novega leta imela prvo žensko predsednico. Na krilih uspešnega predsedovanja svojega predhodnika in šefa Luiza Inacia da Silve, znanega pod vzdevkom Lula, je potomka bolgarskih priseljencev Dilma Rousseff v drugem krogu s 56 odstotki glasov premagala kandidata desnosredinske opozicije Joseja Serro.

Udobna večina za “luliste”

Nekdanjo šefinjo Lulovega kabineta bi še pred letom dni volili komaj trije odstotki volivcev. Potem je triinšestdesetletna bivša gverilka doživela pravo stilsko preobrazbo, se znebila očal in se prelevila v za svoja leta kar simpatično gospo. Še pomembneje je bilo, da se je zanjo z vso svojo avtoriteto zavzel Lula, ki po dveh mandatih ni smel več kandidirati. In Brazilci so po vsem videzu presodili, da se mora Brazilija še naprej spreminjati, kakor si je zamislil odhajajoči predsednik.

Da imajo v njegovo pot zares zaupanje, so pokazali že pred štirimi tedni, ko so stranke, ki podpirajo novo predsednico, osvojile krepko dvotretjinsko večino v obeh domovih zveznega parlamenta. Pri tem vlade ne podpirajo samo levosredinske stranke (med katerimi je najpomembnejša Lulova Delavska stranka), marveč tudi sredinska Stranka brazilskega demokratičnega gibanja in celo Napredna stranka, druščina nekdanjih zagovornikov vojaške hunte iz druge polovice 20. stoletja. Temu primerno se je Lula sicer junačil s pajdašenjem s populističnima gromovnikoma Chavezom in Ahmadinedžadom, ampak gospodarska elita je bila z nekdanjim sindikalnim prvakom zadovoljna enako kot revni sloji, za katere je vlada v minulih osmih letih precej postorila.

Poraženi Serra je tako lahko s svojim izkupičkom (in z dejstvom, da je sploh izsilil drugi krog) pravzaprav precej zadovoljen.

Narava preprečila smele načrte

Še bolj kot izvolitev Dilme Rouseff je latinskoameriško sceno v minulem tednu pretresla nepričakovana smrt bivšega argentinskega predsednika Nestorja Kirchnerja. Nekateri prizori po njej so vsaj starejše spomnili na množično žalovanje ob odhodu Evite Peron in njenega moža Juana. Tudi pokojni Kirchner ni bil samo bivši predsednik, temveč hkrati mož sedanje predsednice Cristine Fernandez de Kirchner, še ene pomembne Chavezove zaveznice v Južni Ameriki.

Par si je zamislil zanimivo, Chaveza vredno strategijo, kako zaobiti ustavno prepoved več kot dveh zaporednih predsedniških mandatov. Odločila sta se, da se bosta na predsedniškem stolčku izmenjevala vsaka štiri leta. Nestorjeva nenadna smrt jima je načrte prekrižala že po prvi leteči menjavi. Uboga Cristina bo zdaj morala na volitvah ob letu osorej nastopiti kar sama. Če bo izvoljena, bo to njeno zadnje predsedovanje. K sreči ima dva odrasla otroka …

Foto: Reuters

2 KOMENTARJI

  1. Vselej je nevarno, če se politično gibanje/stranka naveže na eno samo osebo. Lekcija, ki bi lahko kaj naučila slovenske amaterje – od Red Bull srkajočega in v zadnjem času nekam zrejenega ex-lepotca pa do letečega slona in njegovih podpornikov. Modra opazka glede vizualnega imidža madame Rousseff, tovariš Aleš: ako kdaj v prihodnosti naletite na Ljudmilo Novak, ji lahko prišepnete kakšen nasvet estetske narave (iz mojih skromnih opažanj sledi, da je geslo “be ugly for God” v srednjeevropskem katolicizmu precej bolj uveljavljeno kot pa v mediteranski različici, da o ortodoksnih damah niti ne govorimo). Verjetno pa se boste strinjali, da señora Kirchner v omenjenem oziru poseka obe.

  2. Dodati je treba, da se je v volitve vmešal sam papež in priporočil vernikom naj ne volijo kandidata, ki podpira legalizacijo splava, pri čemer je jasno odsvetoval izvolitev ge. Dilme. Znano je, da se je sedanja predsednica v preteklosti izražala za to možnost, vendar je pred časom priznala, da osebno tega ne podpira. Zaradi papeževega “navijanja” pa je bilo nekaj ostrih izjav v brazilski javnosti.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite