Zanesljiva in dolgoročna oskrba Obale z vodo ostaja nerešena

16
296

Grožnja ekološke katastrofe zaradi iztirjenja vagonov s kerozinom v predoru pri Dolu nam nalaga odgovornost, da na podlagi poročila Rižanskega vodovoda (RVK) z dne 3. 7. 2019, dostavljenega pristojnim organom, podrobneje predstavimo ljudem dosedanje dosežke, nedokončane dogovorjene projekte, odprte probleme in perspektivo vodne oskrbe obale.

Kratek historiat nastanka Rižanskega vodovoda

Gradnja rižanskega vodnega sistema je nastajala v daljšem obdobju in v več zaporednih presledkih.  Prvo zajetje z zmogljivostjo 90 l/s in z omejenim obsegom omrežja je bilo zgrajeno že pod Italijo leta 1935. Zaradi naraščanja porabe po drugi svetovni vojni je bil povečan odjem vode iz Rižane na 150 l/s (1962). Kmalu zatem je bila zgrajena železnica Koper-Prešnica. Ta, kot smo lahko ravnokar videli, predstavlja veliko grožnjo za vodno oskrbo. Zgrajena je bil pod nujno, ker bi brez nje ne bilo Luke. Gradnja železniškega tira je potekala v veliki finančni stiski, zaradi katere so graditelji segli po najcenejši, a nevarni rešitvi prek vodovarstvenega območja Rižane. Poleg tega je bila pred pol stoletja ekološka zavest še nerazvita in vodovarstveni zaščitni zakoni blagi.

Zanesljiva in dolgoročna oskrba obale z vodo ostaja nerešena

Nato je bil zgrajen vodovodni sistem Sečovlje-Portorož z zmogljivostjo 100 l/s iz izvira Gabrijeli in podtalnice Bužini. Na kar je bilo v sodelovanju in soinvestiranju s hrvaško Istro zgrajeno še zajetje iz izvira Gradole pri reki Mirni, s pridobljeno pravico do odjema 300 l/s za obdobje 1970-1990, nato znižano na 150 l/s do leta 2005, v obdobju 2005-2013 pa le še na podlagi sprotnih odkupnih pogodb. Leta 1987 je bil zajem vode iz Rižane z novimi črpališči Tomaži in Podračje povečan s 150 na 240 l/s. Vmes so bila vložena občutna sredstva, lokalna, republiška in sredstva Svetovne banke v izgradnjo višinskega vodovoda, v obnovo obstoječega in razširitev novega vodovodnega omrežja ter v povezovalni cevovod s kraškim vodovodom Rodik-Rižana.

Vendar je poraba vode z večanjem števila prebivalstva, razvojem industrije, turizma, Luke Koper, idr. hitreje naraščala od razpoložljivih virov. Predvsem v sušnih mesecih je skoraj redno primanjkovalo vode ter je v posameznih primerih prišlo celo do izrednih razmer, dobave vode v cisternah in drastičnih omejitev uporabe vode, celo zdravstvenim zavodom. Tudi letos so v veljavi že prve omejitve, med njimi tudi zaprtje tušev na plažah, kar je udarec za turizem. Poleg tega je s temi rešitvami postala obala odvisna od dobav sosednjih vodovodov, hrvaškega in kraškega, kar tudi predstavlja veliko tveganje. Tako je ostal problem zanesljive in dolgoročne oskrbe obale z vodo nerešen. Dolžnost odgovornim dejavnikom nalaga, da čim prej poiščejo in zgradijo nov, izdaten in trajen vir vode z zadostno zmogljivostjo oskrbe.

Več desetletij jalovih načrtovanj alternativnih virov vode

Leta 1965 je slovenska vodnogospodarska stroka pripravila projekt dolgoročne rešitve vodne oskrbe za celotno južnoprimorsko regijo, ki je ena od najbolj deficitarnih območij Slovenije glede vodne oskrbe. Žal ta projekt ni bil izveden do kraja. Vendar je, ob več novih objektih na Krasu, vendarle povezal obalo tudi s kraškim vodovodom (17 km dolg cevovod Rodik-Rižana), kar je povečalo varnost oskrbe. Za dolgoročne potrebe pa so predvideli zgraditev akumulacije Padež v Brkinih in vključitev v obalno- kraško vodovodno območje tudi bogatega vira vode Malni pri Postojni, ki pa je dosegel zgolj postojnsko in pivško področje in ni bil povezan z obalo. Po navedbah poročila RVK med ostalim tudi zaradi zadržkov MOK, ker da »sodijo Malni v področje Črnega in ne Jadranskega morja « (!), kar pa navadnemu državljanu ni razumljivo, zakaj ta vir lahko oskrbuje Postojno in Pivko, obale pa ne.

V obdobju 1978-1998 je Geološki zavod Ljubljana (GZL), v sodelovanju z drugimi institucijami, izvedel množico sondiranj in raziskovalni vrtin na območju Rižane (38 vrtin in 14 raziskanih vodnjakov) kot tudi na območju Ospa in Dragonje, z namenom ugotovitve možnih odjemov vode iz tamkajšnjih vodonosnikov. Leta 1997 pa je RVK na podlagi ugodnih ugotovitev predhodnih raziskav pripravil idejni projekt za akumulacijo Kubed, a je naknadno leta 1999 MOK ta vir izločil, ker da je za dolgoročne potrebe premajhen in se napaja iz istega vodnega vira kot Rižana. Leta 2003 je bila s strani MOP, ob izdelavi državnega lokacijskega načrta (DLN), spet predvidena akumulacija Padež v Brkinih, ki bi naj zagotavljala zadostne količine vode do leta 2030. Vendar je MOP leta 2006 dela na tem projektu ustavil »brez obrazložitve vzrokov« (!), kljub velikemu obsegu opravljenih raziskav, izdelane dokumentacije in pridobljenem okoljevarstvenem dovoljenju, kar vzbuja sum o nečistem ozadju (pritiski, lobiji ipd.).

Dolgoročna oskrba Obale z vodo ostaja nerešena

V obdobju 2013-2019 pa je RVK pri iskanju novih virov vode pripravil še študijo o možnosti »razslojevanja morske vode« z izdelavo projektne naloge, tehnično–tehnoloških vidikov obdelave morske vode in s postavitvijo poskusne naprave z zmogljivostjo 2 m3/dan. Vrednost projekta je znašala 20 milijonov evrov, a se  stvar še nikamor ni premaknila.

V že citiranem poročilu RVK lahko preberemo, »da je po veljavni zakonodaji država zadolžena za upravljanje z vodami in vodnimi viri …, ki pa se že 50 let spreneveda pri reševanju vodnega problema za naše področje«, zlasti z zavrnitvijo prikazanih, že začetih projektov (Pradež, Kubed, Malni idr.) in s svojimi neskončnimi jalovimi raziskavami. Strokovnjaki RVK še vedno dokazujejo, da je akumulacija Padež najprimernejša rešitev, ki bi s predvidenim postopnim povečevanjem kapacitet lahko zagotovila okrog 840/s, kar bi v celoti pokrilo naraščajoče potrebe po vodi. Vrednost projekta znaša 70.000.000 evrov, za dosedanje stroške izdelave dokumentacije pa je bilo porabljenih že 2,245.000 evrov. Hkrati opozarjajo, da tudi v primeru takojšnjega nadaljevanja aktivnosti »ni realno pričakovati realizacije projekta pred letom 2030«, kar je resen opomin vsem vpletenim v dosedanje jalovo početje.

Naj za nameček še povemo, da se je MOK na priporočilo tujih revizorjev, v zameno za  projekt Padež, odločilo za izvedbo projekta Brestovica, po katerem bi povečali odjem vode za potrebe obale iz zajetja Brestovica (Kraški vodovodi) z 210 na 330 l/s in zagotovili dodatnih 70 l/s iz zajetja Bistrica (vodovod Ilirska Bistrica). Za nosilca projekta je bila določena občina Sežana, koordinator pa Kraški vodovodi. Zagotovljena so bila tudi evropska sredstva, vendar projekt zaradi zamud ni bil dokončan v predvidenem roku (2015) in iz poročila ni razvidna njegova nadaljnja usoda.

Nekaj zaključkov, predlogov in zahtev

Občinski sveti štirih obalnih občin pa so na podlagi prikazanega dogajanja v svojem skupnem sporočilu sprejeli, med ostalim, tudi sledeče ugotovitve in zahteve: »da država ni sposobna zagotoviti občankam in občanom ustavne pravice do oskrbe s pitno vodo… da naj MOK najkasneje v enem mesecu predloži oz. predstavi županom občin slovenske Istre terminski načrt aktivnosti za zagotovitev zadostnega in varnega vodnega vira« ter še vrsto drugih zahtev v zvezi z varstvom voda. V kolikor pristojne institucije teh ukrepov ne bi zmogle zagotoviti, »pa naj se prouči možnost prepovedi transporta nevarnih tekočin skozi vodovarstveno območje«.

K čemur bi lahko dodali, da se pristojni republiški organi na hrbtu skoraj sto tisoč prebivalcev Slovenske Istre dokaj neodgovorno igrajo z odločitvami, ki lahko postanejo usodne, kot nam to kaže nedavna bridka izkušnja z iztirjenjem vlaka. Kar, žal, spominja na neštete ovire in neodgovorna dejanja lokalnih in republiških oblasti, ki jih je Luka Koper doslej doživljala pri svojih razvojnih naporih in projektih, ter na dvajsetletno zajemanje vode z rešetom pri izgradnji nesrečnega drugega tira, kar vse je že zavrlo razvoj Luke, ter jo bo, po mnogih znakih sodeč, potisnilo med drugorazredna severna jadranska pristanišča.

16 KOMENTARJI

  1. Tole z drugim tirom bo verjetno še zgodba naslednjih dvajset let, če bo sploh kdaj realiziran. Kaže, da je edini denar za to teh 109 mio€, ki smo jiih dobili. Dvomim, da bomo dobili še kak evro za tako neumen projekt.
    Smo pa smešni s sklicevanjem na ustavno pravico do vode… naravnost smešni.

  2. Zato se pa skuša čez naravovarstvena območja zgraditi drugi tir?
    A upajo, da bodo pri vrtanju tunelov naleteli na nove izvire vode?
    Prej bo prišlo do tega da bodo uničili še to kar je.

    So pa na vladni spletni strani končno izbrisali projekt: Trasa od Nabrežine mimo Sežane do Divače.

    http://www.di.gov.si/javna_zelezniska_infrastruktura/novogradnje_javne_zelezniske_infrastrukture/trst_divaca/

    … je pa ostal URL znotraj katerega kjer lepo piše, da gre za traso Trst-Divača

    Mafija briše sledove za seboj, vendar ne popolnoma dobro. 🙂

    • Me je pa računalnik lepo opozoril in napisal zraven URL-ja:
      “Ni varno” 🙂 🙂

      Ja res, imeti opravka z mafijo res ni varno, če gre za režimsko politično-gospodarsko mafijo pa še toliko bolj.
      Pri zbiranju podpisov za referendum so nas prišli nadlegovat celo na stojnice in to celo sam Leben, Zajc, Moederndorfer, in nam kradli čas in nam odganjali podpisovalce. Skratka poslali so elito nad nas.

    • To je tisti 5. koridor. Bratuškova je nekaj rekla, da to še ostaja, pa vse kaže da ne. Italijani so z Avstrijo že naredili obvoznico okoli Slovenije. S tem lahko pozabimo mednarodni koridor. In to ne bo edina posledica, gotovo. Koliko ugleda v EU smo s tem zapravili se najbrž ne da niti opisati.
      Kar je najslabše je, da je desnica držala štango ves čas raznim antiimperialistom in antifašistom v gonji proti priključku Koper-Trst.
      Zdaj bo pa podzemni slepi industrijski tir, 2tdk… kako bomo zbrali še milijardo dolarjev, kako bo to vplivalo na obrestne mere naših obveznic, bog se nas usmili. Še Kitajci naj pozabijo na Koper in se preusmerijo na Trst, kjer že gradijo nove pomole in bo od Luke samo še zapuščena industrijska cona. Kdo bo vozil robo po naših železnicah, ko bo po progi Trst-Dunaj stekel promet.

      • Zdravko: “… Zdaj bo pa podzemni slepi industrijski tir, 2tdk… kako bomo zbrali še milijardo dolarjev, …”
        =================
        Pravzaprav sedaj nimajo še nič denarja, samo za financiranje 2TDK iz državnega proračuna pa ga imajo, itak jim je to bistvo, in nekaj blefirajo da delajo dovozne ceste.
        Ocenjena cena za EN tir je 1,5 milijarde (z DDV okoli katerega so se bile bitke za interpretacijo koliko naj bi stal EN tir) In kje je še drugi tir in vsi spremljajoči viadukti in tuneli. To ne bo prišlo pod 2,5 milijarde. ECB je sicer nekaj obljubila, samo od tega izgleda ni še nič, sicer bi že obesili na velik zvon. Zaenkrat kaže da je od drugega tira stala samo firma 2TDK in en ficko.

  3. Proračuna ne moreizpeljati, če participira za te infrastrukturne projekte, od katerih bi pogojno dobila eu sredstva. Zato navidezni škandali okoli predora karavanke, 2. tira, 3. razvojne osi in neštetih drobnih milijonskih obljub na lokalni ravni s strani nalaganih LAHKOVERNIH poslancev IN NJIH VOLILCEV…
    Kdo je odgovoren, da se v Idrijo in ob Soči gradi galerije in cesto na stebrih, namesto kratkih predorov, kar bi omogočilo normalen potek prometa?! Gre za zaukazano izbiro izvajalcev, ki predorov ne znajo graditi?!

  4. Zakaj odgnati dobro turistično ponudbo zaradi napačnega projekta tolminske obvoznice, če bi se temu, na primernejši trasi, lahko izognili s predorom?! Zakaj se zamuja s predorom Log pod Mangartom – Rabelj že od leta 1947, da je soška dolina še vedno prometno preveč oddaljena od gospodarsko razvitega severa, zaradi česar je preveč oddaljena od potencialnih prtičnih turistov iz severa? Zakaj teh ne privabijo z razširitvijo v sebine športnega letališča v Bovcu še na turistično? Kdo je tukaj kriv za stoletno slepoto, potem pa jamra, da so demografsko ogroženi, ker sproti bežijo slovenski možgani in je ogrožrna avtohtona kultura v območua “svete reke”?!

  5. MOK je mednarodni olimpijski komite. Sicer pa so bili ze v anticnem Rimu mojstri, da so na daljavo z akvedukti svojim mestom pripeljali pitno vodo. Ob danasnjih tehnologijah torej za slovensko obalo ne bi smel biti problem izvesti nekaj podobnega z oddaljenega vira. Me zanima, kako jo dobiva Trst, ki je mnogo vecje mesto. Vsekakor vode ne bi smeli odvzemati na nacin, da presahneta Unec in Ljubljanica.

    Pitna voda je dragocenost. Z njo bo na obali toliko bolj vedno treba varcno delati. Za razne vodomete, zalivanja javnih povrsin, pranje avtomobilov ipd je greh uporabljati pitno vodo. Podnebne spremembe in rast prebivalstva bojo zaostrovale problem.

  6. Razsoljevanje! 🙂 Saharska Slovenija.
    Greh uporabljati pitno vodo? Pa saj je to edina voda, ki obstaja. No, razen slane vode, seveda. Kakšno vodo bi vi uporabljali?!
    A vam je ustavna pravica do vode vsem stopila v glavo?! Kakšen biznis bi pa zdaj vi radi naredili iz VODE! ljudje božji. Tu pod Triglavom, nič manj!
    Od starega Rima dalje sta tehnologija in gradnja vodovodov samoumevni prioriteti. In sedaj tu v Sloveniji v 21. stoletju delamo iz tega problem. In bi celo razsoljevali morsko vodo, kot da živimo v puščavi!?

    • Velika vecina povrsinskih vod pri nas, potoki, reke, jezera, zal ni pitnih. Ne vem, kako se ti more zapisati taksna neumnost. Razsoljevanje morske vode je pa potraten postopek, ki porablja ogromno energije. S pitno vodo bo potrebno skrajno skrbno. Za marsikaj je dovolj dobra ociscena komunalna voda.

Prijava

Za komentiranje se prijavite