Šiško pokvaril romanje postkomunistične elite

25
2955
V oči bode, da komunistični simboli, med njim so bile tudi zastave propadle skupne države ter oboroženi pripadniki kučanove varde, ne motijo predsednika RS Boruta Pahorja, ki je bil tudi letos prisoten na Osankarici. Je torej to res spominska slovesnost nacionalnega pomena ali zgolj manifestacija moči tranzicijske levice, ki še vedno obvladuje in nadzoruje življenje naše mlade države. Foto: Printscreen TVSLO

Ta konec tedna smo bili lahko priča prireditvi ob 77. obletnici poslednjega boja Pohorskega bataljona, ki pa jo mnogi – predvsem stranke slovenske levice, še posebej pa Socialni demokrati – izrabljajo za poveličevanje partizanstva, kar poteka klasično pompozno in daleč od zgodovinske resnice.

Osankarica: z Andrejem Šiškom romanje komunistične elite dobilo novo dimenzijo

Naj spomnimo, da je mariborsko sodišče Šiška zaradi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve lanskega marca obsodilo na osem mesecev zapora, pri čemer pa je večino kazni odslužil že s priporom, iz katerega ga je sodišče do pravnomočnosti sodbe izpustilo ob izreku sodbe. Tako Šiško kot njegova zagovornica Lucija Šikovec Ušaj sta bila takrat prepričana, da mu preostanka kazni ne bo treba odslužiti. V začetku decembra pa je sodišče izdalo poziv, naj se zglasi v zaporu. Medtem ko na sodišču trdijo, da so mu sklep pravilno vročili, pa Šiško nasprotno meni, da je bil poziv vročen prepozno in napačno. Vseeno je oddal prošnjo za preložitev prestajanja kazni, ki pa jo je mariborsko sodišče zavrglo, s čimer je sklep o tem, da mora v zapor, sredi meseca postal pravnomočen.

Ker je Andrej Šiško očitno presodil, da se ne bo mogel izogniti prestajanja preostanka zaporne kazni, je bilo prizorišče spominske slovesnosti pravo mesto za aretacijo in odhod v zapor. To se je v resnici tudi zgodilo, očividci aretacije v prisotnosti pripadnikov varde, pa so zgroženo ugotavljali, da jim je Šiško pokvaril dogodek, s katerim za politične namene izrabljajo tragično usodo pripadnikov Pohorskega bataljona, pompozno poveličujejo partizanstvo in prikrivajo zgodovinske resnice.

Osankarica s totalitarnimi simboli za ljotičevca Alfonza Šarha

Prisotnost komunističnih simbolov je namreč v nasprotju z dejstvom, na katerega opozarja priznan slovenski zgodovinar dr. Stane Granda. Alfonz Šarh, najbolj prepoznana oseba iz postroja moštva Pohorskega bataljona, naj bi bil po mnenju Grande nepopustljiv ljotičevec. Torej naj bi bil četnik, ki ga komunistom, kljub poskusom, ni uspelo spreobrniti.

Stane Granda je že pred časom osvetlil takratno dogajanje na Štajerskem. Povedal je, da sta bila narodna zavest, zlasti pa jugoslovanski patriotizem v tem delu Slovenije še posebej močna. Opozoril je tudi na posebej močno napete slovensko-nemške odnosi na Štajerskem, kjer je bilo še kar nekaj ostankov nemštva iz časa pred prvo svetovno vojno. Zato ne čudi, da je to območje predstavljalo prvo tarčo nemškega prodora.

Čisti nacionalizem je predstavljal razlog za prvo odporništvo, ki se je začelo organizirati tudi okrog Alfonza Šarha, za katerega je znano, da nikoli ni bil komunist, ampak jugoslovanski nacionalist, konkretno je bil član ljotičevega zbora. Ljotičev zbor, ki so ga nekateri naši starejši zgodovinarji označevali za fašističnega, se je nato organiziral v odporniško enoto, po navadi so se imenovali četniki.

Mnenja, da naj bi Pohorski bataljon izdali komunisti, so še vedno živa med ljudmi

Začel se je odpor, saj Nemci po besedah Grande niso dopuščali nikakršnih takšnih skupin. Prišlo je do krvavega obračuna s to enoto, gre za znamenito tragedijo Pohorskega bataljona, za katero nekateri mislijo, da okrog nje obstajajo skrivnosti.

»Obstajajo mnenja, žal dokazov nisem nikoli slišal, da naj bi jih komunisti tudi izdali, ker se niso hoteli vključiti v partijski odpor,« je povedal Granda. Dodaja pa, da bo to trditev treba še dokazati. Pohorska tragedija je za dolgo časa zaustavila odporniško gibanje na Štajerskem, ki pa dolgo ni bilo pod tako močnim patronatom komunistov, kot nam je to poznano v italijanski okupacijski coni, kjer so odpor v celoti vodili komunisti sicer vsaj navzven prikazovane pluralne OF.

Publicist Ivo Žajdela, ki je pisal o nečastnih dejanjih pripadnikov Pohorskega bataljona, težko razume, čemu na kraj njihovega uničenja romajo sonarodnjaki in nekateri politični funkcionarji. Pripadnikom bataljona, po besedah Žajdele, je boj proti nacističnim okupatorjem predstavljal le drugorazredno temo. Žajdela je pisal o dejanjih, ki nikakor ne morejo predstavljati zgleda za posnemanje. Domačini s Pohorja  so dobro vedeli, da so pripadniki bataljona pri svojih sonarodnjakih požigali, plenili in uničevali, namesto da bi to počeli pri okupatorju.

Pet tisoč Nemcev nemočnih proti nekaj deset partizanom; zabrisane meje med resnico in pravljicami?

France Filipič velja za avtorja, ki je v svoji knjigi Pohorski bataljon orisal »herojstvo« te enote in ga spravil na papir z namenom, da se lahko z njim seznani tudi javnost. Ob tem je med drugim pripomnil: »Ljudska domišljija je dala nekaterim dejanjem prav poseben sijaj in polagoma se zabrisujejo meje med resničnostjo in pravljičnostjo.«

Kljub navdušenosti nad Pohorskim bataljonom je avtor večkrat priznal, da so partizani pretiravali, ko so navajali število umrlih okupatorjev v borbah.

Nekajurna osvoboditev Šoštanja na račun številnih žrtev na slovenski strani

V Filipičevi knjigi lahko tudi preberemo, da je štajerski bataljon v noči s 7. na 8. oktober 1941 vkorakal v Šoštanj, ga za nekaj ur osvobodil, s tem pa prispeval k žrtvam več Slovencev.

»Ves napad je bil izvršen tako nepričakovano in je potekal tako naglo, da Nemci sploh niso mogli pomisliti na resnejši odpor. Propagandni učinek akcije je bil nepopisen. Pošteni Slovenci so se veselili, okupator pa je divjal kot iz uma. Streljal je talce, se pognal v hajko za partizani, do živega pa jim ni mogel.«

Poročila navajajo, da so partizani ropali po Pohorju

Iz poročila št. 13, ki je prav tako objavljeno v omenjeni knjigi, je razvidno, da je ropanje partizanom predstavljalo prioriteto. Tam namreč piše, da večjih vojaško-ofenzivnih akcij bataljon ni izvajal. Ker je bil ta vzpostavljen v času pozne jeseni, je dobil direktivo, naj si za čas prezimovanja pripravi zadostno količino hrane. Če pri tem opozorimo na dejstvo, da je imela vsaka ekonomska akcija povezave z vojaško, ker je bila pred skoraj vsako trgovino straža, potem lahko opazimo, da je imel bataljon nenehen stik s sovražnikom.

V poročilu je tudi zapis, da se je na Šmartnem na Pohorju z 11. na 12. oktober 1942 prikazala Ruška četa, ki je izvedla pomembno akcijo, ko je izpraznila trgovino Karla Lepšine. V enem izmed poročil, na katerega je opozoril publicist Damjan Likar, je zapisano:

»Neki delavec je videl bando v moči okrog 25 ljudi, ki je korakala od Skomarja proti Št. Vidu – Hudinja. Banda je trgovcu v Skomarju, ki mu je oplenila trgovino že 9. 12. 1942, vzela radio in ročno harmoniko.«

V nemškem poročilu se ni mogoče seznaniti le z opisi o položaju, ampak tudi s tem, kako se je med 60 in 70 partizanov napotilo na posest v lasti župana iz Šmartnega na Pohorju in mu odtujilo konja, dva bika, dve kravi, svinjo in veliko živil. Nekateri prebivalci in kmetje s Smolnika so se po poslednji bitki Pohorskega bataljona na Osankarici odpravili proti taborišču, da bi morda našli svoje odtujene osebne predmete, je mogoče prebrati v poročilu orožniške postaje v Rušah.

Potekala je intenzivna ideološka prevzgoja preostalih nekomunistov

Na 484. strani Filipičeve knjige je mogoče prebrati, da je dan pred njegovim uničenjem Pohorski bataljon, ki je takrat štel 70 partizanov, sestavljalo 28 partijcev, 16 skojevcev (članov komunistične mladine) in 7 kandidatov za člana komunistične partije. Ta podatek na laž postavlja trditve, da Pohorski bataljon ne predstavlja strankarske komunistične enote. Zaradi tega razloga ne čudi podatek, da je v tej enoti potekala tudi intenzivna ideološka prevzgoja preostalih nekomunistov.

Pohorski bataljon je v svoji knjigi z naslovom Dolga in težka pot 1941–45 obravnaval tudi Franc Zalaznik, ki je poročal o mnogih ropih in ubojih ljudi, ki so komunistom predstavljali izdajalce. Na 118. strani je mogoče prebrati podrobnosti o uničenju Pergerjeve tovarne lepenke v Mislinji 5. novembra 1942 pod vodstvom poveljnika štajerskih partizanov Franca Rozmana – Staneta, ki je dan prej prišel na Pohorje. V okviru te akcije so vredne stvari iz tovarne izropali in jo požgali, da bi zaposlenim odvzeli službe in jih s tem prisilili, da se pridružijo partizanom.

Kot lahko vidimo, tako v primeru Pohorskega kot tudi Cankarjevega bataljona, se poskuša prikriti celovito resnico, saj slovenska politična levica proslave izkorišča v prid lastne promocije, ob tem pa seveda ne manjkajo niti komunistični simboli in poveličevanje partizanstva.

V oči bode, da komunistični simboli, med njim so bile tudi zastave propadle skupne države ter oboroženi pripadniki kučanove varde, ne motijo predsednika RS Boruta Pahorja, ki je bil tudi letos prisoten na Osankarici. Je torej to res spominska slovesnost nacionalnega pomena ali zgolj manifestacija moči tranzicijske levice, ki še vedno obvladuje in nadzoruje življenje naše mlade države.

25 KOMENTARJI

  1. Okrog tega Pohorskega bataljona je veliko čudnega. Po eni strani naj bi bili “nacionalisti”- kaj naj bi to pomenilo , menda ne kaj slabega ? Borili naj bi se proti Nemcem, tako je razumeti Grando. Toda hkrati so ropali ljudi in uničevali gospodarske objekte, žage ipd. Torej izvajali revolucijo ? Žajdela veliko konkretnega o tem !
    Bili so deležni komunistične “prevzgoje”….Mnogi že komunisti in Skojevci….Naj bi jih izdali sami komunisti, ki zdaj slavijo njihovo uničenje….kar je sicer čisto značilno za komuniste in sedanje naslednike , mnoge iz partijsko-morilskih družin. Pokopani pa so v Gradcu, zakaj ??
    Na to “komunajzarsko” proslavo hodijo z brzostrelkami in rdečimi zvezdami, ali ni to po novem prepovedano ?? Aja, zanje ne velja…
    Okrog te sramotne lažnive proslave s še bolj sramote vrednim govornikom- kakšne je kvasil !!- je mogoče še veliko reči, pa o tem, zakaj se tam pojavlja Pahor, ki ga Kidričev kip v Ljubljani čisto nič nemoti. Da ne bi kdo o tem Pahorju kakšne hvale, velika moralna reva in sirota !
    Ob vsem tem je treba vse “partizane” opozoriti , naj preden kvasijo in pisarijo, vzamejo v roke Možinovo knjigo Slovenski razkol.
    Pa tudi vse zmanipulirane vsegliharje ….

    • No, resnici na ljubo je Pahor eden boljših med levimi. Vseeno drugačen je od Kučana in še bolj od ideološko zadrtega in človeško izpraznjenega Türka. Vsaj skuša igrati predsednika vseh Slovencev, vendar še vedno da jasno vedeti, da je levi.

      • Ja, vsekakor je “eden boljših”…problem je, da jaz med levimi ne vidim v politiki NOBENEGA DOBREGA !! Ali kdo pozna koga v levi politiki, ki je vreden poslušanja, branja, ki je resnicoljuben, pošten, ki prezira laž, pove tako kot je in TAKRAT KO JE TREBA KAJ POVEDATI ? Kdo pozna koga takega ? Pahor bi kot predsednik lahko bil tak, lahko bi povedal kot je treba, obsodil jasno kar je treba…Pa tega ne naredi takorekoč nikoli. Spomnim se le glede TO in njenih 50 let….To pa je premalo ! Sklicevanje omizij in debate brez zaključkov, ki jih on moderira,ja, nekaj je, pa spet daleč premalo. Kak odločen intervju ? Se ne spomnim.
        Eden boljših….zelo slaba tolažba. Pa je v drugem mandatu !! Da ne govorim o tem kakšen predsednik vlade je bil. Pa afere takrat, Irangate, zadolževanje…Teš 6. Če je Pahor “eden boljših” potem na levi ni nikogar ki bi bil kaj vreden. Povejmo si to že enkrat naglas !

  2. Naš Zlobni Pokvarjen Hinavski Pohar je itak že tako Mtrva duša, da mu je vseeno kam gre in kje se prikaže, četudi je to Proti Slovenskemu narodu !!! ! !!!
    Partizani so tudi Veliko Škode naredili Slovenskemu Narodu !!! ! !!!
    Štajerski bratje bi pa tudi že lahko začeli Pravilno Izgovarjati POGORJE, Ne pa “poHorje” !!! ! !!!
    So mar pozabili Izgovarjati Črko G ??? Ali pa se na to črko spomnejo samo še pri Nečistovanju ??? !!! ???
    In, kje je zdaj Pogumni Junak, ki bi rešil Slovenijo , če pa Vsako vsaj malo Boljšo dušo kot je recimo bil Kramberger ali pa Šiško, že takoj zatrejo, ali pa celo Ubijejo naši Zlobneži ki se gnetejo okrog vlade in njenega PARAZITSTVA ??? !!! ???
    Kje je potem Pravi Vodja, ki bi Slovenijo Rešil ?
    Brščič bi jo , če ga nebi prej ubili, tako kot so Ivana Krambergerja, ki se pa je žal Premalo zavzemal za Zdravljenje istospolno obolelih duš, katere bi se dalo uspešno pozdraviti v Sibiriji.
    Žalost našega Pokvarjenega naroda se Povečuje, … ampak, ko bo tudi Jeza narasla, bodo tudi vsi naši Pokvarjeni politiki dobili plačilo za to njihovo Hudodelsko Zlobo .
    Amennn.

  3. Po tem clanku mi o pohorskem bataljonu ni jasno skoraj nic. So bili partizani ali ljoticevci ali cetniki? So bili kristjani ali pretezno komunisti? So nosili rdece petokrake kot se zdaj dogaja na teh spominskih maskaradah? Kaksen je bil odnos ljudi do njih, so jih videli kot roparsko bando ali kot domoljubne vstajnike? In kdo jih je dejansko izdal?

      • V Sloveniji smo daleč od tega, da bi o obnašanju prave vojske lahko govorili. Kakršnakoli vojska so že bili, zmagali so, izvedli revolucijo, dobili mednarodno priznanje. Vsaka taka kritika je godrnjanje in zmrdovanje, prazno in demoralizirano. Sploh sedaj 75 let po revoluciji.

        • Hmm, ja, ampak, … nekam čudni revolucionarji so to morali biti, če so pa po revoluciji delali še porevolucionarne poboje , uboje in umore ter morije … res ničkaj hvalevredna dejanja neih Zlobnih “revolucionarjev” so to bila … Žal.

          • ZGORNJI, VS TO JE BILO IN JE v revolucionarni stretegiji te ideologije. Za vsak čas imajo paleto variant nasilja: od duhovnega, kulturnobojniškega, totalne oblasti z uradnimi ali tajnimi “zakoni”…, kjer je klasično razumevanje jezika in zakona postavljeno na glavo, tja do fizičnega.
            Pa saj toveš, točutim iz tvojega pisanja, razen, če si še v puberteti.

          • Zgornji, kot veš, je bilo vse natančno po revolucionarnih pravili kominterne, preizkušenih v Rusiji, zato ni čudno in ni čudno, kar počejo zadnja desetletja,,ko likvidirajo demokratizacijo in državo. Oboje je tej ideoligiji v napoto.

          • Kot mladi mulc sem poslušal pogovor svojega deda s svojimi nekdanjimi soborci (iz časa generala Maistra). So se kdaj pogovarjali tudi o Pohorskem bataljonu.
            Kdo jih je izdal? Baje bi bilo dobro pogledati v arhive mesta, kjer so nekdanji borci pokopani.
            Ali so bili “pravi” partizani? Kljub prevzgoji (zato je bila na Pohorju tudi Stane) so takratno partijsko vodstvo ugotavljalo, da “prevzgoja” Pohorskega bataljona ne bo uspela, ker so bili ti ljudje predvsem patrioti, potem dolgo nič drugega, potem spet PATRIOTI!
            Da “prevzgoja” ni uspela, je dokaz tudi ta, da so po večerni “partijski nastavi” s strani političnega komisarja vsi borci posedeli v krogu in skupaj zmolili večerno molitev…

  4. Kaj pa naj predednik naredi, glede na razpoloženje, mrtvo bonašanje državljanov? naj jih on pozove proti njegovi stranki? Nisem še slišal, da bi se ji odpovedal. Torej, se obnaša primerno svojemu strankarskemu vodilu.
    Druga stvar je, da so se državljani raje naslonili nanj, kot na nekega kandidata iz izvorno demokratičnih strank, recimo Zvera. Torej, večinsko levičarsko prepričani volilci in pika! Pa naj imajo to oblast in naj so potem tiho ali naj hodijo še na “golaže”! Je pač volilcem bližje olikan komunist kot olikan demokrat, ki je član SDS!
    Ja, “Demosa ni več!” Ta vzklik me je zabolel, v svoji vznesenosti, kot takrat, ko je vzkliknil, da Jugoslavije ni več in ni pomenil le, da so izstopili iz Demosa tisti, ki so šli in so spadali k Drnovšku. Pomenil je, da bosedaj socialdemokratska stranka lahko se stavila neko socialdemokratsko levico, brez kristjanov SKD-jevskega kova. V tem je bil Pučnik nepreviden, tako rekoč amaterski nepoznavalec kar naprej levečega komunizma in kaj to sploh je. kaže, da je mislil, da se tisti, ki niso bili zapeiseženi, ki so že delovali zasebno drugače- prihvatizacija, lahko spremenijo v secialdemokrate.
    Ne, kominizem je v bistvu brezbožno samouresničevanje človeka na podlagi enoumne znanosti. zato je trajno nasprotnik-sovražnik vsaega duhovnega na podlagi religije.
    Tega Pučnik ni predvidel in njegova stranka je ostala bosa in izpadla iz parlamenta. Ni spaDALA NIKAMOR V TAKI LJUDSKI KULTURI, KOT JO JE SPRODUČARALO SLOVENAKO KOMUNISTIČNO ŠOLSTVO IN TUDI DANED SOCIALDEMOKRATI V SLOVENIJI NE MOREJO BITI RAZUMLJENI ZA KAJ GRE, SICER BI SDS TO ŽE PONOVILA-DOMNEVAM, NE MOREM TRDITI.
    TOREJ, NE RAVSAJTE SE MED SEBOJ, KER STE PRED VOLILCI NERAZUMLJENI. pOVEJTE, KAJ JE PERSPEKTIVA SLOVENIJE IN TO 90%, OSTALO PA JE ZGODOVINA, KI SE NAJ ČISTI ŠE NAPREJ S POMOČJO DOKAZOV, NE KAR TAKO, KOT TO VSI VEMO (ZGUBA ČASA) IN POTEM SE BO ZAČELO OBRAČATI NA BOLJE, ČE BO POŠTENJE IN NE OSEBNI KARIERIZEM NA PRVEM MESTU.
    NEZNAČAJNE VODITELJE PA Z ROŽICO V GUMBNICI V POKOJ IN NAJ SE NE OZIRAJO VEČ NAZAJ!

  5. Pa pustimo Slovenijo in pojdimo v Francijo. K njihovem odporniškem gibanju.
    Slavni alpinist Lionel Terray je bil član tega gibanja. Nekoč so se s tovariši alpinisti povzpeli po težko dostopni strani gore, kjer je bila na nekem sedlu nemška postojanka. Z vrha hriba so užgali po presenečenih Nemcih. Brezglavo so tekali sem in tja, Francozom pa se je zdelo nepošteno, da takole nažigajo po presenečenem sovražniku. Hitro so prenehali streljati in se neopazno pobrali s hriba.
    Tudi Nemci so ljudje…
    Če za Slovence niti Slovenci niso bili…

    Dogodek si lahko preberete v slovenščini v Terrayevi knjigi Osvajalci nekoristnega sveta.

Prijava

Za komentiranje se prijavite