Opazovali ozvezdje Laboda, kot so to nekoč počeli že koliščarji na Barju

Otroci, stari od 8 do 12 let, so se od nedelje, 16., do petka, 21. avgusta, tudi letos zbrali je v dolini Drage, na zaščitenem območju pri ribniku Rakovnik, ki ga upravlja Ribiško društvo Smuč Ig. Tam je v organizaciji Društva Fran Govekar Ig že desetič potekal koliščarski tabor. Tabora se udeleži vsako leto približno trideset otrok, in sicer v dveh skupinah. Otroci dvakrat prespijo v šotorih in za mnoge je to zelo vznemirljivo in edinstveno doživetje.

Otroci so iz Jalnovih Bobrov in pripovedi arheologa spoznavali življenje koliščarjev

Na taboru spoznajo nekdanje prebivalce Ljubljanskega barja koliščarje. Po postavljanju šotorov, pri čemer jim pomagajo starši, je potekala prva, literarna delavnica, v kateri so otroci spoznavali Janeza Jalna in njegove Bobre. Z Marjeto Žebovec so prisluhnili odlomkom iz Bobrov, spoznavali družino Ostrorogega Jelena in si po junakih iz Bobrov izbrali koliščarska imena. Mlade koliščarke so potem skupaj z voditeljico Alenko Jeraj sestavile tudi predstavo, v kateri so imele oblečene replike koliščarskih oblačil.

Med peko hrenovk na ognju, ki jih koliščarji najverjetneje niso imeli, a so otroci nad njimi navdušeni, so prisluhnili arheologu dr. Antonu Veluščku. Dr. Velušček je najbolj znan raziskovalec koliščarjev in avtor več knjig. Odkril je več pomembnih najdb iz tega obdobja. Med najpomembnejše zagotovo sodi najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, ki ga je odkril blizu ostankov kolišča Stare gmajne pri Verdu. Kolo je bilo del voza in miniaturo takega voza so otroci izdelovali pod vodstvom nekdanjega učitelja tehnike Lojzeta Severja. Najprej pa so si morali izdelati orodje: leseno kladivo oz. sekiro.

Opazovali so zvezde in hodili po Igrivi koliščarski poti

Po večerji so otroci opazovali zvezde in planete s prof. Borisom Khamom in sodelavci. Opazovali so ozvezdje Laboda, ki so ga opazovali tudi koliščarji in ga upodabljali na posodah. Videli so tudi planeta Jupiter in Saturn ter več meglic in drugih nebesnih pojavov.

Naslednji dan se je ena skupina podala na gozdno učno pot Draga, druga pa na interaktivno Igrivo koliščarsko pot. To je čisto nova pot, ki pohodnika iz centra Iga, kjer je na razstavi Koliščarji z Velikega jezera izhodiščna točka, pripelje v Mah, na območje, kjer so odkrili eno starejših kolišč. To območje je od leta 2011 uvrščeno na seznam svetovne kulturne dediščine pri UNESCO. Letos, ko je bil zaradi širjenja koronavirusa odpovedan Koliščarski dan, je ta pot speljana kot njegovo nadomestilo. Več o poti lahko najdete na tej povezavi.

Z arheologinjo so otroci iskali posodice …

V arheološki delavnici so otroci spoznavali poklic arheologa in z arheologinjo Pavlo Peterle Udovič izkopavali keramične posodice, ki so jih nato očistili in zlepili. S predstavnikom Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo ujeli nekaj ptičev, ki smo jih po obročkanju in zbiranju podatkov spustili. Najbolj zanimiv je bil vodomec, ki živi v zraku, v vodi, ko se požene za ribo, in v zemlji, kjer si skoplje bivališče.

… delali z glino in videli, kako se peče

Otroci so se udeležili ribiškega tečaja, kjer so ujeli nekaj krapov. Po fotografiranju smo jih spustili nazaj v ribnik. Zvečer so pripravili dve gledališki predstavi iz življenja koliščarjev. Z Jožico Korenjak so otroci pregnetli glino in zemljo, da so pripravili material za koliščarsko peč, v kateri je nato Jožica spekla keramične posode s koliščarskimi motivi. Nato so iz gline oblikovali obeske in druge izdelke.

Otroci so radi tekmovali v igri Lov na belega bobra

Koliščarji so poznali konje, tako da je bilo organizirano tudi jahanje. Preživljali so se z lovom, zato so otroci izdelali loke in trenirali streljanje v tarčo. Znanje je prišlo prav pri igri Lov na belega bobra, kjer so tekmovali v streljanju z lokom, odgovorih na vprašanja o koliščarjih in okolju, v katerem bivajo, pomemben pa je bil tudi čas, v katerem so prehodili oz. pretekli pot, da so našli belega bobra. Po Jalnovih Bobrih je beli bober ščitil Ostrorogega Jelena in njegov rod, zato ga nikoli ni ubil.

Še veliko zanimivega smo se naučili, predvsem pa uživali ob ribniku in v neokrnjeni naravi; spletlo se je tudi veliko novih prijateljstev. Otroci uživajo v naravi in se, tako kot odrasli, radi spočijejo od vsakdanjih skrbi in hitrega tempa življenja, v katerem je pogosto premalo časa za medsebojne odnose, stik z naravo in počitek.