Opatija bajna

2

Opatijo bajna, biseru, div našeg mora…poje Ivo Robić v eni izmed svojih uspešnic. Ta Opatija ali »Kraljica Jadrana« kot se promocijsko imenuje to nekoč mondeno Avstroogrsko letovišče, je oddaljena vsega manj kot pol ure vožnje od slovensko-hrvaške meje. Opatija nosi ime po benediktanskem samostanu svetega Jakova, ki ga zgodovinski viri omenjajo že leta 1453. Na kraju, kjer se je morje najgloblje zasekalo v kopno, v podnožju planote Učka se razprostira 8 naselij, med katerimi je Opatija največje. Mestece se je pričelo razvijati in graditi na prehodu iz 19. v 20. stoletje in je do danes ostalo v skladju z naravo. Zaradi ugodnih klimatskih pogojev, blagih zim, znosnih poletij, aerosola, bogate vegetacije se je Opatija razvijala kot klimatsko zdravilišče. Povprečna letna temperatura zraka znaša 21,9º C, temperatura morja pa v poletju dosega 26º C. Kvarnerska klima je posebej ugodna za zdravljenje bolezni dihal ter kožnih in srčnih obolenj.

Ob morju se v dolžini 12 kilometrov razteza sprehajališče Lungo Mare, ki so ga začeli urejati leta 1885 in je leta 1911 doseglo Lovran. Sprehajalna steza poteka poleg večine pomembnih objektov iz zgodovine Opatije in povezuje stare sanatorije Severne obale, luko, Lido, vili Angiolino in Amalijo, hotel Kvarner, cerkev sv. Jakova in naposled še hotele Južne obale. Opatijsko panoramo krasi impozantna »Crkva Navještenja Blažene Djevice Marije«, med lokalnim prebivalstvom poznana kot »Vela crekva«. Ob sprehajališču, na skali v morju, stoji skulpura deklice, ki ponuja roko galebu, kiparja Zorana Cara. Opatija ima tudi majhno in zanimivo mestno tržnico v zgradbi, ki jo je leta 1898 zgradilo podjetje Francesca Matiassija. V najbolj vročih dneh prija počitek in ogled v parkih sv. Jakova in Angiolina. Oba parka sta prejela nagrado za najbolj urejena parka. Podobo je parkoma dal arhitekt Carl Schubert iz Dunaja koncem 19. stoletja. Poleg različnih vrst palm, bambusa, bananovcev, cedra, je moč videti tudi kamelijo (camelia japonica), ki so jo pripeljali s Filipinov in je postala eden od simbolov mesta.

Opatija je pravi hotelski »resort«. Prvi hotel v Opatiji, kot tudi na vsej vzhodni obali Jadrana je bil zgrajen leta 1884. To je hotel Kvarner, ki je znan po svoji »Kristalni dvorani«. Vendar danes sodijo med najprestižnejše hoteli kot so Milenij, Mozart, Bristol, Ambasador in Agava. Opatija pa ni samo eno veliko kopališče in kompleks hotelov, temveč je kraj kjer posebej dobro poskrbijo za sladokusce in gurmane, saj ne manjka ponudb jedi na žaru, morskih specialitet, sveže stisnjenih naravnih sokov, koktejlov, sadnih kup, vse do sladoledov z okusom sivke, slaščic vseh vrst, kuhane koruze. Na svoj račun pa pridejo tudi tisti, ki prisegajo na hamburgerje, pizze in kebabe. Če se komu toži po svežih informacijah iz domovine, lahko kupi Delo, Dnevnik, Večer, Slovenske novice.

Opatija v višku sezone gosti več kot 10 tisoč turistov naenkrat. Na ulicah je slišati najrazličnejše jezike. Mesto je še danes s pridihom stare slave in mondenosti, vendar je Opatija dosegljiva tako za tiste s plitkejšimi žepi kot za milijonarje.

Foto: Vlado Berglez

 


2 KOMENTARJI

  1. Obožujem hrvaško obalo in med drugim tudi vse okusne posege avstro-ogrskega časa in Italije v ta prostor. Opatija, Lošinj, Split, Dubrovnik, Rovinj, Piran….

Comments are closed.