Onkraj žvižgov

53

zvizganjePovsem se strinjam z Rokom Čakšem, da bi bilo hudo narobe dogajanje prejšnjega konca tedna gledati samo v luči zdaj že znamenitih žvižgov predsednici Nove Slovenije. Toda vsaj človek kot jaz si ne more kaj, da se ob tem ne bi spomnil podobne scene in podobnih žvižgov iz pomladi leta 1994. Kar nekaj akterjev je bilo enakih, le naslovnik nekulturnega odziva občinstva je bil drug, Lojze Peterle.

Stopicljanje na mestu?

Če nekoliko priostrim nauk povedanega, je desna sredina v Sloveniji, kar zadeva medsebojne odnose, očitno spet (ali še vedno?) tam, kjer je bila pred davnimi dvaindvajsetimi leti. Še bolj zaostreno bi rekel, da je kot vsa družba ves ta čas po vsem videzu stopicala na mestu. Sveže zamere, ki so porodile takratno žvižganje, očitno še danes niso pokopane, pridružile so se jim raje še nove.

Pomembno, celo bistveno pa so se kljub splošnemu zastoju družbe spremenile zunanje okoliščine. Če je domet desnosredinskih strank spomladi 1994 dosegal polovico, je danes bližji tretjini volilnega telesa. Njeni najbolj goreči podporniki so še zmeraj enaki kot tedaj, samo da so, seveda, dve desetletji starejši. Ob stalno padajoči volilni udeležbi se glede na stanje po posameznih volilnih okrajih ni mogoče tolažiti niti s tem, da desno usmerjeni volivci ostajajo doma bistveno bolj kot njihovi kolegi z drugega brega. Veliko zvestih privržencev strank desne sredine je v zadnjih dveh desetletjih preprosto tudi umrlo.

In če je ob največjem uspehu manjšinske politične opcije leta 2004 lahko veliko vlogo odigrala zasičenost Slovenk in Slovencev z dvanajstletno skoraj neprekinjeno vladavino Liberalne demokracije, se kaj takega skoraj ne more ponoviti. Na oblast abonirani opciji je namreč eden velikih metov uspel z izumom strategije »novih obrazov«, ki vsaj teoretično omogoča večno vračanje enakega, pri čemer lahko volivec preslepi svojo vest, češ da ne glasuje za tiste, ki so pravzaprav že dolgo na oblasti in so zadeve zavozili. Volitve leta 2011, v manjši meri pa tudi volitve 2014 bi morale biti za to šolski zgled celo v evropski zgodovini političnih strank.

Nujno pregrupiranje

Spričo nakopičenih tegob, med katerimi sploh nisem omenil zgodovinsko pogojenega zaostanka od štarta naprej, se zdijo petelinji boji dveh desnosredinskih strank obrobnega pomena. V sedanji kondiciji desna sredina volitev, ki so edini ključ do sprememb, pač ne more dobiti. Migrantska kriza vsaj na prvi pogled resda ponuja nekakšno bližnjico in sam sem med tistimi, ki menijo, da je določen premik volilnega telesa proti desni, kot ga kaže večina anket zadnjih mesecev, realen. A pozor, ne spomnim se, da bi bila v kateri teh anket z napovedano visoko prednostjo SDS hkrati napovedana parlamentarna večina desnosredinskega bloka. Poleg tega nisem prepričan, da bi na volilni dan, celo če bi bil ta naslednjo nedeljo, strah pred neučinkovitostjo sedaj vladajoče koalicije presegel običajni antijanšistični refleks klenega Slovenca, ki ga ni sposobna v vsem njegovem sijaju zaznati nobena predvolilna anketa. Obenem bi bila dolgoročno medvedja usluga, če bi se desna sredina na Slovenskem povsem prepustila populističnim skušnjavam, kot jih ponuja kriza, saj bi bil to z vidika prihodnosti nedvomno korak v napačno smer.

V prvi vrsti gre pač za to, da mora desna sredina nekoč preprosto zbrati nadpolovično parlamentarno večino, kar ji v zadnjih šestindvajsetih letih ni nikdar uspelo (Demosa ni mogoče šteti za izključno desnosredinsko koalicijo). Za dosego tega cilja mora dovolj velikemu številu Slovenk in Slovencev dopovedati, da lahko le ona prinese tako zaželene spremembe. Da tega ne morejo storiti že desetletja na državne jasli abonirane sile, pa tudi ne tisti, ki pod mladostnim videzom in obetom totalne revolucije obetajo zgolj še več »istega«. V Sloveniji, kjer vsaj nominalna levica dominira že sedemdeset let, ne.

Pot k temu cilju vodi, kot je vse očitneje, preko tvorbe nove široke koalicije volivcev. Nečesa, čemur v anglosaškem svetu pravijo realignment, pregrupiranje v političnem prostoru, do katerega pride, da bi dosegli spremembo politične večine. Razmeroma nepomembno je, ali do tega procesa pride pod plaščem ene same stranke ali koalicije strank. Primere uspešne spremembe oblasti lahko najdemo za obe možnosti, za prvo morda uspeha Orbanovega Fidesza na madžarskih volitvah 1998 ali tudi Janševe SDS na volitvah 2004, za drugo ob nekaterih zgledih iz let med 1989 in 1991 zmago desnosredinske koalicije konservativcev, reformistov in socialdemokratov na estonskih volitvah 1999.

Tri možne smeri

Desna sredina bi teoretično lahko nove volivce iskala predvsem v treh bazenih. Prvi je morda ne zelo velika, a vsekakor ne nepomembna skupina levo usmerjenih katoličanov. Z desno sredino jih marsikdaj povezujejo konservativna stališča do nekaterih družbenih vprašanj, a jih sočasno njihova navezanost na dediščino socialistične Slovenije dela za izjemno težak teren, kjer so možnosti za uspeh majhne. Drugi bazen so svobodomiselno usmerjeni volivci, ki jih je predvsem SDS že znala nagovoriti. Predvsem njim je potrebno dopovedati, da je njihova navezava na povojno politično mitologijo in njene nosilce dokaj nenaravna. Morda je v tej skupini možnosti za uspeh še največ tudi zato, ker se slovenska levica po vsem videzu počasi poslavlja od enako nenaravnega parazitiranja na razsvetljenski in liberalni dediščini, s katerim je zadnji dve desetletji Urbi et orbi dokazovala svojo domnevno naprednost.

A to hkrati pomeni, da kljub vsej vabljivosti pogled slovenske desne sredine ne more biti usmerjen proti Budimpešti in Varšavi, ker omenjeno v končni fazi pomeni pogled proti Moskvi, marveč ne glede na vse pomisleke proti zahodni Evropi in Washingtonu. Tretji bazen, mimo katerega ne vodi nobena resna pot, so končno mladi, celo najmlajši volivci in volivke. Če desna sredina ne bo pomladila volilnega bazena in slednjim ne bo znala prepričljivo pokazati, da je skupaj z njimi v glavnem osmoljenka četrtine stoletja slovenske države in zato na njihovi strani, se bomo čez leta znova lahko naslajali le ob tem, kdo je komu žvižgal.

53 KOMENTARJI

  1. Dober, dobronameren in konstruktiven članek.

    Res je, desna sredina mora zbrati nadpolovično parlamentarno večino in za to bo potrebna široka koalicija.

    To seveda pomeni, da je potrebno sodelovanje med strankami desne sredine in ne medsebojno žolčno napadanje in škodovanje, čemur smo priča sedaj. Pri čemer so zlasti aktivni tisti iz kroga manjše stranke, ki se ne zmore prebiti na površje.

    Da bi aktivirali bazen sedaj volilno neaktivnih volilcev, je nujna ustanovitev novih desnosredinskih strank, ki bi bile bližje interesom tega potenciala. Upajmo, da bosta to vlogo lahko opravili stranki, ki sta v ustanavljanju.

  2. Vprašanje, če je danes v znatnem deležu možno dobiti mlade volilce za zmerno politiko. Nekoč lažje. Danes, ko se “vzgajajo” na spletu, težje. V analogiji – v ZDA danes mladi, če volijo, večinsko volijo Bernie-ja Sandersa ali Teda Cruza. Se pravi radikalnega levičarja ali, v manjših številkah, radikalnega desničarja.

    Mogoče je prej upanje za zmerneže ( takšno opcijo in preizkušene rešitve, mislim, da Slovenija rabi, ne ekstremneže), da bojo mladi prej ali slej mentalno odrasli. Če bojo.

    • Da še dodatno obrazložim svojo skeptičnost glede mlade generacije v Sloveniji. Sem jih videl pred nekaj leti na ulicah Ljubljane kot “vstajnike”. Mislim, da okoli 20 tisoč. Po tem, kar so izražali, so med zadnjimi, ki bi v Sloveniji podprli kakršnekoli koristne reforme. Ali kakršnekoli spremembe v mentaliteti. Okosteneli branilci politično izsiljenih socialnih privilegijev pod levičarsko firmo ali masko.

      Jih ne morem primerjati niti s Sandersom. Ki je reformist in bi svet in njegove deformiranosti spreminjal. Naša vstajniška mladina je obtičala pri Castru in Edvardu Kardelju.

      • Naša vstajniška mladina je obtičala pri Castru in Edvardu Kardelju.

        Kje pa naj bi? Druge možnosti ni bilo. Od jasli dalje so jo pitali s tem. In jih še! Družbene vede, ekonomija in pravo so 25 let po takozvanem zlomu komunizma večinsko še zmeraj na istih temeljih. FSPN-jevske oziroma FDV-jevske elite obvladujejo medije in “polnijo” glave vsem.

        Če ob vsem tem še zmorejo gledati in razmišljati samostojno, jih dodatno potlačijo in zamorijo prepirljivi in zato neprepričljivi liderji desnih strank. Dvomim, da bosta sinova, ki sta me še leta 2008 prepričevala naj volim Janšo (!), šla na volitve in volila SDS ali katero od desnih strank.

  3. Vendar, končno bi se morali iz negativnih izkušenj naučiti, da si desnica ne sme medsebojno metati polena pod noge, zlasti pa ne na javnih srečanjih, kjer mora pokazati enotnost in napake na drugi strani.

    Članek ne pojasni, zakaj so bili dani žvižgi leta 1994 in čigavi so bili. Sam se tega ne spomnim, zato bi rad pojasnilo.

    • Lahko jaz poizkusim. Ali so bili žvižgi povezani z reakcijami SKD ob Depali vasi ali pa z izjavami ( SKD je bila tedaj v vladi) pred protikorupcijskim zborovanjem tedanje opozicije na Kongresnem trgu. Eno ali drugo. In bili so tedaj precej upravičeni žvižgi. Vsekakor bolj kot na zadnje besede Novakove, ki, če jih vzamemo dobronamerno, skoraj ne bi smele biti sporne.

    • Lahko jaz poizkusim pojasniti. To je bilo na zborovanju po tem,ko so Janšo odstranili kot obrambnega ministra po aferi Depala vas, ko je celo predsednik vlade Drnovšek rekel,da je moral predlagati Janševov odstranitev, če ne bi odstranili njega. Bila sem na tistem zborovanju večina je z glasnim žvižganjem in negodovanjem protestirala med govorom Petrleta, ki je takrat vodil SKD in njegovi poslanci so odstavitev podprli, zato je takrat tudi doživel žvižganje, pa saj je tudi moral vedel kako ga bo množica sprejela. En fant je imel s seboj škatlo jajc in samo zahvaliti se mora nam , ki smo stali blizu tega fanta, da smo mu namero preprečili drugače bi dobil ne samo žvižge ampak tudi jajca. Je bilo pa že takrat jasno, da ena desna stran za dosego lastnih interesov je sposobna izdati vso desno stran in tako tudi sedaj ni nič drugače. Že Angela Vode v svojih spominih piše, da so bili najbolj zadrti komunisti tisti, ki so se spreobrnili prej so bili zagrizeni katoliki in zagovorniki domobranstva po osvoboditvi pa so postali najbolj zagrizeni komunisti, ki so ostro obračunavali z vsem, ki ni pihal v komunističen rog.

      • Resnici na ljubo so se v SKD po prvih drugačnih reakcijah na Depalo vas ( nenazadnje je notranje ministrstvo, v okviru katerega so angažirali udbaša Smolnikarja in še npr. Radojčića uvoženega iz jugo-Kosovskih krogov, vodil Ivan Bizjak) na koncu, po očitno močnih pritiskih lastnega članstva, pri glasovanju o razrešitvi Janše premislili in so glasovali proti njegovi razrešitvi. Kljub temu je bilo v parlamentu dovolj glasov za razrešitev.

  4. Hvala IF.

    Po logiki stvari, je bil apel Novakove po večji demokraciji na desnici, neprimeren.

    Desnica bi naj z zborovanjem izrazila svojo enotnost v skupnih prizadevanjih, da se v Sloveniji uresniči tisto, kar zavira levica in je nujno za slovensko skupno dobro.

    V takšnih okoliščinah naperiti puščico v večji del desnice, ni le neprimerno, ampak tudi podlo, saj je Novakova zlorabila zborovanje desnice, s katerim bi desnica pokazala svojo enotnost navzven. S tem je izničila namen zborovanja.

    Po logiki stvari, bi morala Novakova posredovati nujen apel levici, naj ne zavira demokratičen in civilizacijski razvoj slovenske skupnosti.

    Tako pa je ustavila desnico pri njenih prizadevanjih za demokratizacijo vrednotno rast v Sloveniji kot celoti.

    Skrajno nelogično, neprijateljsko in zaupanja nevredno!

    • Tudi če bi imel prav, mislim da iz muhe delaš slona. Škoda za takšno preobčutljivost na pomladni strani. Na blage rivalske praske bi se dalo zamahniti z roko in iti naprej.

  5. To ni blaga rivalska praksa, ker je bila vsem na očeh in ker se ponavlja v zadnjem obdobju.

    In to prav ob najbolj delikatnih in pomembnih aktivnostih za desnico in slovensko skupnost.

  6. Logično, demokratično in sprejemljivo bi bilo, da na zborovanju Novakova pove svoje videnje demokratizacije Slovenije, vendar ne na način, da se obregne v notranji način delovanja določene stranke na desnici ali pa medsebojni način delovanja strank na desnici, saj bi lahko to upoštevala pri splošnem apelu po demokratizaciji Slovenije.

    Sicer pa se je pokazalo, da je bilo njeno očitanje Janši in SDS ob sprejemanju sprememb arhivske zakonodaje neupravičeno, ko je enako očitala pomanjkljivo demokratičnost na desnici.

    Vsak stranka odgovarja za svoje delovanje, volivci pa bodo odločali. Nesmiselni so medsebojni očitki. Razen , če rušijo minimum enotnosti,ki je potrebna na desnici.

  7. Iz tega logično sledi, da so takšna nesprejemljiva ravnanja naperjena proti razbitju SDS-a, ne pa po okrepitvi desne koalicije kot celote. To pa je zavržno dejanje.

    • Zelo modro razmišljanje. Novakovi tega res ni bilo treba. Večinski levičarski mediji so to kar pograbili. Nič ali malo o tem, kaj je kdo rekel, top tema so bili žvižgi (tudi ti niso bili potrebni)in prepiri na desnici (kot da jih na levici ni). Včasih je res bolj modro kakšno stvar zamolčati, kot pa blekniti v tri dni.

  8. Berem Siol, sami naši, pa noben ne upa resnice povedati, ker ve, da bo imel potem vekomaj zaprta vsa vrata v vseh medijih.
    http://www.siol.net/novice/slovenija/kje-so-vzroki-za-razprtije-na-desnici-414581

    Senegačnik primerja perverzno Janšo z Prevcem. Tu se vidi ta polaščevalna vloga športnikov in Cerkve.

    Bili so trije socialistični fevdalci, ki so vsi imeli svoj krog birokratskih lakomnikov. Podobnik in Janša sta uničila Peterleta. Janša Podobnika in sedaj imamo na “desni” zamašen tunel z “najboljšim”, ki je v bistvu samo najbrutalnejši.

    Mislim, da sredina in desnica rabi nove stranke, novo kreativnost, brez starih stricev. Bo pa to prekleto težko:
    1.težko je najti ljudi, ki niso pogoltni, egoistični, ki kaj znajo in nimajo želje postati fevdalci
    2.iz obeh mafija, ki imata veliko denarja in fanatične fevdalne vojake, bodo novi deležni ogromno ognja
    3. Mediji obeh mafij bodo zaprti. Ta trobila so samo za nabijanje proti vsakemu, ki ni naš in osladne slavospeve našim zločincem.

    • No, pa Senegačnikova primerjava s pozivanjem Prevcu, naj se umakne, v resnici niti ni tako mimo udarjena.

      Realno, naj se z Janšo strinjam ali včasih tudi ne; ampak tisto, kar govori, kadar resno govori ( in ne tvita), ima ponavadi toliko repa in glave kot vprašanje če še pri katerem drugem slovenskem politiku.

      Ko bojo prišli bolj prepričljivi ali ko bo Janša izgubil ene ali dvoje poštenih volitev, bo pač prišlo do zamenjave. Kdo pa je trenutno na desni superioren v nastopu v primerjavi z Janšo? Morda bi kdo navedel Peterleta ali Zvera. Ampak onadva sta v Bruslju. In oba sta krepko izgubila predsedniške volitve. Meni je recimo všeč posebej Klemen Jaklič. Ki pa ( zaenkrat) ni politik.

      Mladi liberalci so mi, žal, brezvezniki. Kako naj podpiram nezrele tipe, ki npr. zagovarjajo davčne utaje in bežanje lumpov z nemalokrat sumljivim denarjem v davčne oaze?

      Od predstavljenih mnenj na Siolu bi najbolj pritrdil Štularju in Mavru.

  9. Zadnji stavek pred prejšnjega komentarja se pravilno glasi:

    Nesmiselni in nesprejemljivi so medsebojni očitki, ki rušijo enotnost desnice pri prizadevanjih za demokratičen in civilizacijski napredek slovenske skupnosti kot celote.

  10. Tako kot Sunčičeva se gredo vsi v startu na široko ogniti JJ. In potem analizirajo.

    Glavni problem desnice je komunist JJ in njegov FDV krog fevdalcev, ki ščitijo samo svoje fevde in status quo.

    Že 26 let mi prodajate tega JJ in vsej Sloveniji. Jaz sem ga 2x kupil in 90 procentov volivcev ga ima sedaj z menoj vrh glave, ker je slaba roba.

    Privabi 300.000 letih rdečih socialistov in komunistov na oblast in 100.000 domoljubnih socialistov. Vsem ostalim je ta ponudba nagravžno ne užitna.

    Če bi v tej stranki bilo jedro, ki želi zmagati, bo te komuniste z JJ ven brcnil, ker s komunisti igra samo patološke igre in pelje državo v vsesplošno bedo.

    Če komunist JJ izstopi, je edina šansa, da se začne desnica in sredina konstruktivno postavljati. Briga me za levico.

    JJ je del problema. Kučanova mafija in Janševa mafija si ves čas pomagata. Na desni, kaj šele v SDS, je omerta. Vsi se bojijo JJ kritizirati. To je skrajno bolno.

    • Bolno nalaganje človeka, ki sovraži vse in verjetno še sam sebe. Kdaj bomo dojeli, da je antijanšizem kot izrazito patološki pojav nerazložljivega sovraštva popolnoma neproduktiven, cokla, da se ne premaknemo iz tega miselnega močvirja, da tičimo v statusu quo, da se ne lotimo krvavo nujnih reform. Apriorno sovraštvo je znak nesposobnosti analitičnega in kritičnega razmišljanja.

  11. Kakorkoli obračamo, jasno je, da samo združena desnica lahko prinese pozitivne spremembe. Široka koalicija pomeni iskreno sodelovanje.

    Če nekateri posamezniki sli celo stranke, ki se postavljajo na desni pol, niso zmožni konstruktivnega sodelovanja in zasledovanja istih ciljev, je bolje, da se povezujejo kje drugje ali pa ostanejo sami, brez zaveznikov.

    Vse kaže, da bo na demokratičnem polu hkrati potrebno očiščenje. Kajti spremembo lahko prinese le koalicija, ki bo zmožna iskrenega sodelovanja in si bo zares prizadevala za demokratizacijo družbe.

  12. Naj bolj pazijo, kaj govorijo. Demokratični javnosti je počasi zadosti tega nenehnega ustavljanja desnice in uravnavanja Janeza Janše. Namesto z vsemi “topovi” po po Kučanu in njegovi komunisti zavezi, zahtevajo več demokracije na desnici. Preberite si odličen članek dr. Tamare Griesser Pečar v Demokraciji. Namesto, da bi demokratični blok enotno sledil smeri poprave krivic in revizije zgodovine (po čemer pride vse ostalo, vključno z odstranitvijo ljudi prejšnjega sistema), del tega bloka vtraja po več demokracije na desnici. Ker ne najdejo nič konkretnega, jim prav pride tudi tako abstraktna stvar kot je ve4č demokracije na desnici.

  13. Sicer je članek Maverja kot že velikokrat slaba analiza (ne izključujem, da namerno). Že spet ne upošteva pritlehne vloge mainstream medijev, ki so malone kriminalne združbe. In že spet nekritično obravnava, kdo je bil koliko časa na oblasti, brez da bi upošteval, kako so Janši za časa njegovega vladanja nagajali mediji, sindikati, podsistemi in, kar je najbolj boleče, judeži na demokratični strani. Če bi to vsaj približno upošteval, bi zlahka ugotovil, da je na strani demokratične preobrazbe več kot 50 odstotkov volilne baze in ne le tretjina, problem je le v sistematičnem povzročanju zmede pri povprečno inteligentnih in hitro zadovoljnih volivcev, ki ne dajo niti toliko nase, da bi razmišljali z lastno glavo.

  14. Vse je res, toda analiz je bilo že dovolj in nihče ne bo nič dal. Vse si mora demokratični tabor priboriti sam.

    Zadnji čas je, da se združijo demokratične sile in poizkušajo zmagati na volitvah. Le enotnost lahko privede do uspeha.

    Kdor misli, da to ni prava pot, naj gre po svoji. Če pri NSi mislijo, da na desni strani ni dovolj demokracije, naj gredo tja, kjer mislijo, da jo je dovolj. Če se pa iskreno premislijo, bodo verjetno dobrodošli.

  15. Jaz ne vem, v čem je problem t.i. desnice niti o tem ne nameravam razmišljati. Je pa dejstvo, da ljudem kot so Novakova, Janša, Tonin, Hojs, rPrimc ipd. ne bi zaupal niti svojega mačka.

  16. Zakaj je “desnica” neuspešna? Ker je socialistična in nima zdravih desnih in liberalnih ciljev. Edini cilj jim je nateg volivcev, da pridejo do svojih fevdov.

    Kdo je nekoč žvižgal in kdo danes? SDS lumpenproletariat. Kdo je sprevračal pozornost iz bistva (trolanje) : SDS. Kdo je neiskren? SDS. Vedno morajo imeti prav, pa čeprav z nategom ali agresijo. Najbolj bolani socialisti na desnici. Najbolj brez vestni. Vse poteptajo za dosego svojih egoističnih interesov.

    Le kako izločiti komunistične psihopate iz vodilnih pozicij v družbi?

    • Na mire in demokratičen način … bolj težko, ker imajo oni platno in škarje v rokah. Nekako po vzoru Islandije, to bi šlo. No, vsaj tam je nekako šlo.

      • Mimogrede, Sigmundur David Gunnlaugsson – islandski premier, ki so ga prisilili odstopiti po razkritju panamskih dokumentov, bi res sila težko bil vrednoten kot “komunistični psihopat”. Ampak tu v komentariatu se je očitno zaželjeno skrajno površno in stereotišno opredeljevati.

        Odstopljeni islandski premier kompliciranega imena SDG je drugače iz desno-sredinske liberalne stranke, članice Liberalne internacionale.

        Ja, odstopiti je moral, ker je skupaj z ženo skril svoje premoženje v davčno oazo. In se izognil plačilu davkov svoji domovini.

        Za take stvari se v zahodnih demokracijah leti s funkcij. David Cameron se mora približno takole braniti pred britanskim parlamentom, pa gre samo za očitke na račun njegovega pokojnega očeta, ki je vodil eno od firm, registriranih na prekomorskih ozemljih. Med drugim je Cameron zdaj za 6 let nazaj dal v javnost vse podatke o svojih davčnih napovedih in o premoženju:

        http://www.nytimes.com/2016/04/12/world/europe/david-cameron-panama-papers-parliament-jeremy-corbyn.html?ribbon-ad-idx=4&rref=world/europe&module=Ribbon&version=context&region=Header&action=click&contentCollection=Europe&pgtype=article

        Obljubljat mora pred parlamentom, da bojo stopili na prste vsem davčnim oazam v okviru britanskih prekomorskih teritorijev in temeljiteje preprečevali davčno izogibanje in utajevanje. Edino normalno.

        Kaj pa pri nas? Pri nas pa desno-liberalno usmerjeni publicisti in komentariat hvali tiste “spretneže”, ki okoli prenesejo lastno državo in njen proračun in utajijo davke. To so njihovi heroji. Utajevalci davkov. In ideal, da cela država postane davčna oaza. Pišejo članke z naslovom STO- Svobodno tržaško ozemlje in podobne neslanosti.

        Skratka, totalni asocialneži. Ti so zame vsekakor večji psihopati od katerihkoli socialistov. Ko jim je OK, če se 1% sloj t.i. “elite” bogatašev znajde in državi ne plačuje nič, vse breme pa nosijo pošteni državljani, srednji sloj in reveži.

        Raje si odgriznem lastni prst, kot da bi volil takšno desnico. Edina desna-sredina, ki mi je sprejemljiva je ljudska ( in ne elitistično-stremuška) opcija, ki zagovarja eko-socialni tip tržne ekonomije. Oni drugi so zame, kot bi rekla moja pokojna prababica, drek na stelaži.

    • pavel: “Zakaj je “desnica” neuspešna? Ker je socialistična in nima zdravih desnih in liberalnih ciljev.”
      ====================

      Zakaj je “levica” uspešna?* Ker je socialistična in nima zdravih levih in liberalnih ciljev.

      * Uspešna na volitvah ne z rezultati.

  17. V bistvu V Sloveniji nimamo samo levico in desnico pač pa imamo najmanj tri struje:
    Levico, desnico, in krščanske stranke.

    Spomnimo se samo kako je tale mož …

    http://www.delo.si/assets/media/picture/20121209/Ozadja__djvu_1303057_mdr_lv.jpg?rev=0

    … na čelu SLS, pred 20 leti, zminiral potencialno spremembo volilne zakonodaje, ki je zmagala celo na referendumu. Ko so se združili SLS (agrokomunisti) in SKD se je Peterle preselil k NSi, novonastali dvojček pa je propadel in še danes životari.

    To je bil človek, ki je bil izrazito sovražen do SDS-a. Žvižgi niso nekaj novega. In zanimovo, trije žvižgi so bili označeni za napad SDS-a na NSi. Kot vem le za Ljudmilo Novak imel govor Janša, ki se ni niti z besedo obregnil ob besede Ljudmile, vendar žvižge so, predvsem mediji, takoj izrabili za izgovor obsodbo SDS-a, češ, da spet napada NSi.

    Skratka, da “potegnem črto”, med SDS in krščanskimi strankami so bila vedno trenja, ne gre za enoten blok pač pa za dva bloka.

  18. Ah, nista dva bloka. je trideset blokov.
    Spreti desnico je šala. Desnica je razsuta na prafaktorje. Razsuta je okoli samega pojma države.
    Referendum je bil idealna priložnost za popoln zlom Cerarjeve vlade, a rezultat je nasproten. Ob migrantski krizi je desnica povsem izgubila pamet in krmilo. In na koncu je namesto poraza sedaj Cerar zmagovalec in sedi v sedlu kot še nikoli doslej.
    In kar je najhuje, nobene refleksije na desnici. Nobenega razumevanja politike. Nobenega poboljšanja, če hočete. Vsi se skušajo zbrati okoli nekih idej, za katere ni ideologije od zadaj. Komunisti so pobrali vse ideologije. In desnica zagotovo ne bo našla zdaj nove, frišne.
    Hvalabogu!

    • Da nadaljujem tvoje razpredanje … je toliko blokov kot premorejo stranke razmišljujočih ljudi. Jim ni enostavno, saj jih ne združuje nobena ideologija, tako kot na levi. Ti so navzven še vedno predani ideologiji “naši”, ki jim je vtkana v podzavest in ji zato ni težko sledit. Znotraj te so si za potrebe demokracije (beri potrebe Novega razreda) navidezno že prilagodili več nasprotujočih se polov. Medtem ko na desnici mnogi nimajo idej kot praviš… nekatere združuje vera v Boga, mnoge samo religija, nekatere združujejo skupni napori po odvzemu privilegijev mnogim ki jih kljub drugačnim časom še imajo, zaradi uvida v razmere imajo mnogi več odgovornosti za skupno dobro itd…naj si še na desni umislijo cel spekter kot so to naredili levi?

    • … nadaljujem in popravljam … za vero v Boga se najbrž strinjamo, da ne deluje v tej smeri povezovanja. Prej bi rekla da prispeva k samospoznanju, k boljšemu uvidu in izgradnji človeka v boljšega človeka, človeka t odgovornostjo. Povezovanje je zato kvečjemu v gradnji bolj pristnih odnosov, povezovanje v skupnost s podobnim razmišljanjem.

    • Zdravko: “Referendum je bil idealna priložnost za popoln zlom Cerarjeve vlade, a rezultat je nasproten.”

      Strinjam se, da je bil referendum velik adut za desnico.

      Vendar se takrat med slovenskimi kristjani ni našel noben pater Cestnik in noben Pavel, ki bi javno pozival Mira Cerarja, naj se odstrani iz politike z utemeljitvijo, da Cerar očitno bolj posluša združeno levico kot papeža Frančiška in da je z namero rušenja naravne družine in temeljnih družinskih razmerij med očetom, materjo in otroki škodil celotni družbi.

      Nak, tedaj kristjana Cerarja nihče od omenjenih ni pozival niti k odstopu, kaj šele k popolnemu umiku iz politike, čeprav je kristjan Cerar s sporno zakonsko novelo temeljito razburkal in razklal – prosto po Cestniku – slovensko “farno občestvo”.

  19. Masovno pranje možganov je naredilo svoje, nihče ne več več, ne kod in ne kam. Kako močno je lahko to pranje možganov, priča sledeča zgodba:

    Bizarno: Migrant posilil levičarskega aktivista, ta pa se čuti krivega, ker bo njegov posiljevalec deportiran
    http://nova24tv.si/svet/bizarno-migrant-posilil-levicarskega-aktivista-ta-pa-se-cuti-krivega-da-bo-njegov-posiljevalec-deportiran/

    Tisti, ki mislijo, da je Nova24TV tako rumena, da je ne morejo brati, pa naj isto zgodbo berejo tu:
    h ttp://www.dailymail.co.uk/news/article-3528236/Male-Norwegian-politician-raped-asylum-seeker-says-feels-GUILTY-attacker-deported-man-suffer-Somalia.html

  20. Vsako slabo je za nekaj dobro!

    Zdaj je priložnost, da se iz slabega napravi dobro!

    To je vodilo za napredek!!!

  21. Konitnuiteta je uspešna zato, ker na operativni ravni po osamosvojitvi ni prišlo do nobenih omembe vrednih sprememb. Tako je ohranila moč, ki jo je imela v prejšnjem sistemu. Kontinuiteta je kapitalistična in socialistična hkrati. Po eni strani je privatizirala nekdanje družbeno premoženje, po drugi strani izčrpava državna podjetja. Tako ima dovolj moči, da obvladuje celotno sceno.

    Vse to je jasno, manj razumljivo je pa hlapčevanje kontinuiteti. Tako posameznikov kot stranke, ki se vsaj formalno postavljajo na desno stran. Ali jih s čim izsiljujejo ali se nadejajo nekaj drobtinic ali gre za zgolj za iracionalno sovraštvo, ki izvira v lastni nesposobnosti, ali kaj drugega?

    Kakorkoli, ko stvari priplavajo na vrh, je priložnost za očiščenje. To se na desni nedvomno mora zgoditi. In to je tisto, kar je pozitivno pri tej organizirani gonji proti demokratičnemu jedru.

  22. Ker na članku vzvišenega Lenarta Riharja ne morem komentirati, ker se boji kritike in je demokratično zaklenjen, in ker je danes Požar objavil klavnico in umobolnico na kongresu ZL (kar morate prebrati, da vidite kako so politične stranke znotraj in kako ti mladi fanatično in versko razmišljajo, da je mogoča čista oblika socializma, ne pa tipični fevdalizem: EN VODJA, ENA KLIKA (dvorjani, fanatično lojalni Vodju, 99 % opranih ovc.) pa še zabavno je brati to v tragični, zelo tragični Sloveniji!!

    Rihar je samo eden od DJjev, ki vrtijo zripsane plošče ama 26 let, ki jih sestavi JJ jeva generalštab.

    “Miha Kordiš
    Res, to ni bil kongres, ampak v najboljšem primeru fuzbal tekma, v najslabšem pa umobolnica. Cirkus, dretje, zmerjanje, žaljenje, žvižgi in zasmeh je še najmanj, kar se je dogajalo, letelo je izrazito iz pro-klikaške strani.
    In ko se je tej podvjani navijaški hordi podrl plan, ker je par ljudi pobralo šila in kopita, so kar naenkrat krivi vsi, z Mescom na čelu (ki ne pri vodenju ne pri organizaciji kongresa ni imel ama nič), v metežu se je znašel celo Dalibor (izrazito kotra ZL).
    Veliki borci, ki se tolčejo po prsih s svojim socializmom in uberdemokratičnostjo pa bi svoje izpeljali kar skozi nesklepčen kongres (ki je že itak jedva reprezentativen), češ da gre za pazni formalizem. Demokratičnost je okej, ko ti odgovarja, sicer je tu zarota. Zrcali se delovanje SDS in JJ, isto, identično. Direktno enak način funkcioniranja.
    Težki, težki dvojni standardi za potrebe lastne agende, v popolnosti nesprejemljive metode in totalna podivjanost (čisto dobesedno je zavladala podivjanost, ki je mestoma že obetala kar gostilniški pretep).
    Ampak ne, kriv je Mesec. Kako? Kdo ve, ampak kriv je Mesec!”

  23. Riharjev članek je povsem na mestu in predvsem govori resnico, ki jo marsikdo nerad sliši.

    Kako resničen je njegov stavek: Povsod hujskanje in velika razpoložljivost za rušenje.

    To ne velja samo za skrajno levico, temveč tudi in predvsem za njihove zaveznike, ki se formalno uvrščajo na desno, a so vedno pripravljeni na rušenje demokratičnega polja. Ti so bistveno bolj sprijeni kot sama skrajna levica.

Comments are closed.