Koroški Slovenci upajo, da bodo Zeleni s Kurzem oblikovali vladno koalicijo

9
280
Olga Voglauer: ”Avstrija aktivno podpira asimilacijo avtohtonih manjšin.”

Na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah v Avstriji je največ glasov, 37 odstotkov, osvojila Ljudska stranka (ÖVP) nekdanjega kanclerja Sebastiana Kurza, ki je pridobila precej podpore. Veliko pa so jo izgubili socialdemokrati (SPÖ) na drugem mestu in svobodnjaki (FPÖ) na tretjem. V zvezni parlament so se znova prebili Zeleni, poslance pa bo imela tudi liberalna stranka Neos. Kot ugotavlja Aleš Maver, zmagovalca Kurza čaka naporna pot do oblikovanja nove vlade, saj volilni izidi prinašajo vrsto možnih kombinacij. Maver celo meni, da bi bila za Kurza povezava z Zelenimi morda celo optimalna.

V novem sklicu avstrijskega parlamenta bo tudi koroška Slovenka Olga Voglauer, predsednica Zelenih avstrijske Koroške, kar je po prvih ocenah poznavalcev koroškega političnega utripa dobra novica tudi za slovensko manjšino. Nekateri celo na glas razmišljajo, da bodo Zeleni z zmagovalno ljudsko stranko (ÖVP) lahko oblikovali vladno koalicijo, kar bi sploh bila dodana vrednost nedeljskih volitev za koroške Slovence.

Danes smo se pogovajali z nekaterimi koroškimi Slovenci, ki so brez zadrege povedali, da so svoj glas namenili Olgi Voglauer, koroški Slovenki in predsednici koroških Zelenih. Nova avstrijska poslanka se je rodila 3. oktobra 1980 v Bilčovsu. V Celovcu je obiskovala slovensko gimnazijo ter dvojezično trgovsko akademijo, na Dunaju pa je študirala kmetijstvo. Leta 2010 je od staršev prevzela kmetijo v Bilčovsu in jo preoblikovala v bio kmetijo, ki specializirana za mlečne proizvode. V Bilčovsu je občinska odbornica Enotne liste. Vodenje Zelenih na Koroškem je šele prevzela junija letos.

Slovenska manjšina ni zastopana v digitalnem svetu

Pri Zelenih se je predstavila za kandidatko za manjšine, kjer vidi svojo veliko nalogo na zvezni ravni. Zlasti želi, da tematiko manjšinskega zastopstva in manjšinskih zakonov ponovno spravijo v javni diskurz, v parlament in tudi v diskurz znotraj manjšin. Po mnenju Olge Voglauer tudi manjšinski zakon nikakor ni primeren v sodobnem svetu, saj slovenska manjšina ni zastopana  v digitalnem svetu in ne morejo uporabljati zajamčenih pravic in uradnega jezika. Celodnevna šola se širi, kakovostne dvojezične popoldanske oskrbe in spremstva pa velikokrat ni.

Olga Voglauer se ne more strinjati, da »je Avstrija podpore manjšinam zadnjič povišala leta 1995. To pomeni, da Avstrija aktivno podpira asimilacijo avtohtonih manjšin. Radi bi imeli javnopravno zastopstvo manjšin. Tudi medijska realnost naših manjšin ni boljša. Imamo Novice in Hrvatske Novine in za obedve prihodnost ni rešena. Ti tiskani manjšinski mediji morajo biti financirani preko zakona za pospeševanje tiska. Avstrija bi si to lahko čisto enostavno privoščila in je tudi možno pridobiti politično večino za to. Tega se mora nekdo oprijeti v parlamentu in to želim biti jaz.«

Vir: Sebastjan Trampusch  Novice – Slovenski tednik na Koroškem

9 KOMENTARJI

  1. Preseneca me, da juznokoroske obcine z velikim delezem slovenskega prebivalstva se naprej vecinsko volijo socialiste ( prav redkost v celi Avstriji z izjemo delov Dunaja in posameznih nekdanje rudarskih otockov Stajerske, Gornje Avstrije). Skoraj povsod po drzavi je sicer vecina tokrat sla Ljudski stranki, tudi v Celovcu, tudi na koroskem dezelnem nivoju, kjer je OVP zadnje case vedno krepko zaostajala za socialisti in svobodnjaki.

    Slovenska Enotna lista je sicer bila del Zelenih, kot tudi nova poslanka slovenskega rodu. Ampak zakaj po izvoru slovenski kmecki ljudje v hribovskih vaseh severnih pobocij Karavank volijo socialiste, to mi je pa uganka… Zakaj ne vsaj Zelene skupaj s svojo lastno stranko?

  2. Asimilacija koroskih rojakov sicer danes po mojem vtisu ne poteka vec zaradi zunanjega pritiska. Prevec se jamra okoli tega, prevec razmislja v stereotipih preteklosti. Realno ima danes slovenska manjsina na Koroskem nadpovprecno urejene in materialno zagotavljane manjsinske pravice. Notranji elan manjsine popusca. Ce bi starsi vztrajali, da se doma govori slovensko, bi bilo najvec narejenega. Zal jih ni veliko.

  3. Tudi meni je večna uganka, zakaj so zamejski Slovenci v Avstriji – v Italiji pa tako ali tako tovrstno stanje meji že na blaznost – vedno usmerjeni zgolj levo. Spominjam se dneva muslimanskega napada v Parizu, na klub Bataclaan. Takrat sem imel priložnost poslušat koroški radioa Agora, ki velja za nekak radio koroških Slovencev. Zvečer so – kot bi se norčevali iz vsega, kar je človeško – vrteli arabsko glasbo. Vse ostale radijske postaje so predvajale večinoma francoske šansone. In se sprašujejo, zakaj jih Avstrijci gledajo malce postrani…jaz jih tudi.
    Mimogrede, zeleni so pa tako ali tako orto levi socialisti. Zgolj ime je zavajajoče.

  4. Narodni svet koroskih Slovencev je sicer najvitalnjsa krovna organizacija rojakov onstran Karavank. In zanesljivo ni levo usmerjena. Jugoslovanski rezim jo je diskriminiral. Pretezno gre za katoliske ljudi. Trenutno jih vodi ugledni dr. Valentin Inzko.

    Avstrijski socialdemokrati sicer niso komunisti. A praviloma jih ne voli ruralno in kmecko prebivalstvo. V juznokoroskih obcinah se prav to dogaja. Nimam pa podatka, ali so to bolj Slovenci ali bolj nemsko govoreci.

    Enotna lista se povezuje ali z Zelenimi, pred casom tudi z liberalnim Neosom. Za izvoljeno parlamentarko, ki je slovenskega rodu in vodi koroske Zelene bi raje pocakal, preden se jo obtozuje, da je v resnici rdeca ali skrajno leva.

    Sicer bi skoraj lahko ljudje v matici razumeli, zakaj koroski Slovenci ne morejo podpirati desnonacionalnih svobodnjakov FPO. Tudi ljudske stranke ne moremo opredeliti kot posebej manjsini prijazne.

    Ne vem, zakaj je na tem forumu toliko averzije do okoljevarstveno pobujene politike…

    • Misliš tisti ugledni katoliški Inzko, ki je finančni boter bodoče džamije v Celovcu?

      Zakaj je toliko averzije do okoljevrastvene politike? Verjetno zato, ker se na tem forumu predvidevam srečujemo ljudje, ki smo spregledali, da je agenda, ki se skriva za t.i. okoljevarstvom, v bistvu čistokrvno levičarstvo, ki pod krinko okoljevarstva steguje svoje maligne lovke na vsa področja našega življenja.
      Podobno je z zloglasnimi nvo humanitarci, ki pod krinko humanitarnega dušebrižništva promovirajo še marsikaj drugega. In oboji so obilno podprti s strani mainstream medijev ter centrov denarne in politične moči.
      Humanitarstvo in okoljevarstvo sta samo krinka za naivne. Si kdaj zasledil mainstream medijski ognjemet okrog Pedra Opeke? Njegove izjave v naslovih na naslovnicah? Je ta kdaj spregovoril izza govorniškega odra ZN? Je bil kdaj na naslovnicah vodilnih svetovnih revij? Ga je kdaj obiskal Sting ali Bono? Ga gostila Oprah? Mislim, da ne. Ni na liniji programa, ki mu pridno služijo t.i. humanitarci in okoljevarstveniki.

      • Glej, ne vem, kaj bi dodal. Iz ideoloskih razlogov nekih domnevnih levicarskih ozadij zavracate teme varstva okolja in humanitarnosti, ne da bi se vsebini sploh bili pripravljeni posvetiti. Ne vem zakaj. Mogoce tudi pod vtisom zagledanosti v politiko Donalda Trumpa. Ki je slovenskim desnim katolicanom, ceprav po zivljenju vse prej kot zgleden kristjan, ocitno njim ljubsa avtoriteta od papeza Franciska.

        Se pred dobrim desetletjem je bilo v Sloveniji drugace. Projekt levice in Drnovskove vlade TET3 so skupaj z okoljevarstveniki na referendumu zminirale vse Demosove ali desne stranke. Vse. Prav zal mi je za temi casi, ko varovanje okolja, narave, clovekovega zdravja se ni bilo kletvica za domnevno prave slovenske desnicarje.

        • Ne vem če so res samo domnevna levičarska ozadja. Poglej Slovenijo. Zakaj smo mi najboljši na svetu v ločevanju odpadkov? Kako da je akcija Očistimo Slovenijo začetnik vse podobnih poskusov po svetu. Tam jim ne gre tako dobro, tako da crkava, celo pri nas crkava, ker je le preveč nora. Edina razlaga je levičarsko ozadje teh kvazi okolje varstvenikov.
          Nobeno varovanje okolja, narave, človekovega zdravja ni nič vredno, če ni iskreno. Laži imamo pa vsepovsod polno.

Prijava

Za komentiranje se prijavite