Okrogla miza Slovenskega panevropskega gibanja

0

PREJELI SMO. Slovensko panevropsko gibanje je v nedeljo, 1. 7. 2012, v sodelovanju z občino Bovec organiziralo okroglo mizo na temo »Državnost in državotvornost«, na kateri so kot govorniki nastopili Janez Janša, predsednik vlade RS, dr. Rosvita Pesek, avtorica knjige »Osamosvojitvena vlada: kako so gradili državo«, in Laris Gaiser, geopolitični analitik in predsednik Slovenskega panevropskega gibanja. Uvodoma pa je zbrane nagovoril tudi župan občine Bovec, g. Siniša Germovšek.

Optimistično skupno sporočilo okrogle mize je moderator Dejan Hribar, generalni sekretar Slovenskega panevropskega gibanja, povzel z besedami, kjer je volja, tam je pot.

Premier je uvodoma poudaril, da Slovenija za razliko od marsikatere druge države svoje samostojnosti ni dobila podarjene. Slovenija je imela takrat le majhno število prijateljskih držav, je povedal in med njimi izpostavil Nemčijo in Vatikan ter nekaj drugih evropskih držav, ki so tekom dogodkov po osamosvojitvi spremenile svoj pogled oz. dobile bolj realno sliko o dejanskem stanju v Jugoslaviji. Mednarodna skupnost takrat ni bila pripravljena na
razpad Jugoslavije, je povedal in ponazoril to s primerom takratnih zaposlenih na ameriškem zunanjem ministrstvu, ki so mu ob lanskem obisku v  Ameriki potrdili, da so bile teze ZDA o situaciji v Jugoslaviji in zmožnostih Slovenije popolnoma zgrešene.

Ob tem je Rosvita Pesek dodala, da so osamosvojitelji kljub velikemu nasprotovanju z vseh strani nadaljevali svoja prizadevanja, za katera so vedeli, da so prava. Kot nauk osamosvojitve je tako povzela, da je včasih potrebno braniti svoj prav, tudi če je potrebno iti proti celemu svetu. Ob tem je pozvala k večji pokončnosti Slovenije, saj v današnjem svetu ni treba biti vedno zgolj poslušen ostalim, druge države pa spoštujejo tudi, če se postaviš zase.

Janša je tudi poudaril, da je prav, da nismo zadovoljni z vsem in je treba vedno stremeti k boljšemu. V zadnjih dvajsetih letih po osamosvojitvi je bilo v Sloveniji namreč tudi veliko pelina, mnenja o tem, koliko se je osamosvojitev izplačala pa bodo pač vedno deljena. Kot razlog, da v današnji Sloveniji ni takega zanosa, pa je pojasnil, da je pri osamosvajanju šlo za oprijemljive cilje, vključno s kvaliteto življenja posameznika in njegovo varnostjo. Je pa izpostavil, da tudi pri osamosvajanju politika ni bila tako enotna, kot se rado prikazuje, kar pa je glede na prelomnost okoliščin razumljivo. Nekateri ključni zakoni za obrambo po osamosvojitvi so bili tako sprejeti s pičlo Demosovo večino. Čeprav politika ni bila enotna, pa je bil enoten narod in to obdobje nam lahko služi kot navdih in vir nove energije, ko smo v težavah.

Kot glavni zunanjepolitični cilj Slovenije v današnjem času premier vidi v tem, da Slovenija obdrži pomembno mesto v mednarodni skupnosti, saj takšnih ciljev, kot jih je Slovenija že dosegla, ni več. Več dela pa trenutno vidi na področju ekonomije in glavni cilj Slovenije danes je tako v čimprejšnjem izhodu iz krize ter ponovnem zajemanju vetra v razvojna jadra.

V zadnjih treh letih je Slovenija prvič nazadovala v primerjavi s povprečjem EU in če bi nadaljevali s prejšnjim tempom, bi zdaj bili točno v povprečju, a je kriza državo močno prizadela. Najbolj krizo čutijo tuji delavci, medtem ko se je standard in plače ohranjalo z zunanjim zadolževanjem, je dodal.

Slovenija se je v zadnjih treh letih zadolžila za 8 milijard evrov in dve milijardi letno gre samo za odplačevanja glavnice in obresti državnih dolgov. Če bi to lahko vlagali, ne bi bilo v Sloveniji nobene krize, je poudaril. Ko bodo doseženi ekonomski cilji, pa bo tudi manj pomislekov o smiselnosti osamosvojitve, je dodal.

Janša je izpostavil, da ni pesimist glede prihodnosti mladih generacij, katerim je bil namenjen del razprave. Dodal je da mladi niso krivi za svoje slabo poznavanje osamosvojitvene zgodovine. Peskova razlog vidi tudi v učnih načrtih za zgodovino, ki to obdobje uvrščajo na konec. Premier pa je pojasnil, da se je po dveh letih priprave novega programa zgodovinskega pouka leta 2009 novi minister za šolstvo Igor Lukšič odločil, da se tega ne uveljavi.

Laris Gaiser pa je povedal so nam osamosvojitelji podarili možnost, da ne skrbimo le za preživetje, da pa se bliža prelomni čas, saj mladi želijo naprej od starih delitev. Napočil je čas, da Slovenija izkoristi ves svoj geopolitični potencial in nove generacije bodo poskrbele, da bo postala vloga Slovenije v svetu še veliko pomembnejša, je poudaril predsednik Slovenskega panevropskega gibanja. Njegovo sporočilo mladim je, naj bodo še naprej izjemni, kot je bila Slovenija do zdaj, in naj verjamejo v našo državo.

Gaiser se je dotaknil tudi nedavno predstavljene vizije štirih evropskih predsednikov o štirih novih stebrih nadaljnjega razvoja EU. Poudaril je, da Evropa potrebuje na vrhu predvsem politike in ne gradbincev, ob tem pa pozval k pogumu za prihodnost.

Vir: Slovensko panevropsko gibanje