V organizaciji Inštituta Libertas je 24. marca, na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, potekala okrogla miza ”Koliko nas stane država?” Dogodek je bil namenjen razpravi o neposredni in posredni ceni države (dajatvah in regulacijah), ter stanju javnih storitev, ki jih dobimo v zameno.
Udeležence okrogle mize je na začetku nagovoril Anže Šarabon, predsednik Inštituta Libertas. Nagovoru je sledila diskusija med razpravljavci: rednim profesorjem na Ekonomski fakulteti, dr. Igorjem Mastenom, vodjo analitske skupine Gospodarske Zbornice Slovenije, Bojanom Ivancem, in Rokom Novakom, strokovnim direktorjem Inštituta Libertas. Pogovor je moderiral Kaj Jež, direktor inštituta Libertas.
Vsi govorci so izpostavili problem visokega bremena dajatev – še posebno na delo – in kompleksnega davčnega sistema v okviru katerega višina in razporeditev dajatev posamezniku pogosto niti nista v celoti transparentni.
Rok Novak je opozoril, da letni javni izdatki Slovenije znašajo okoli polovice bruto domačega proizvoda, kar je za več kot 15 odstotnih točk več kot na primer v Švici, ki so si jo Slovenci nekoč jemali za zgled. Čeprav imamo visoke davke pa državni prihodki ne pokrivajo izdatkov, zato se tudi hitro zadolžujemo – od leta 2008 je tako Slovenija konsolidiran državni dolg početverila, konec leta 2015 je znašal že okoli 32 milijard evrov. 11,3 milijarde dolga smo si v teh letih nakopali za saniranje luknje pokojninskega sistema, okoli 4,3 milijarde pa za dokapitalizacije bank.
Na problem zadolževanja je opozoril tudi dr. Igor Masten, ki je omenil, da je to, kako drago državo imamo, sicer stvar odločitve, a da v Sloveniji stroške države v pomembni meri prelagamo na otroke, mnogih »zastonj« storitev, do katerih smo bojda upravičeni, pa tako ali tako ne moremo koristiti, saj so na voljo le na papirju, v praksi pa pogosto ne (pravočasno). Po besedah dr. Mastena je eden izmed glavnih razlogov za visoko ceno države neučinkovit sistem socialnih transferjev, ki pogosto vodi do podvajanj mnogih transferjev in k prevelikim transakcijam nekaterim elementom družbe.
Nazadnje so govorci opozorili še na regulatorno breme države, ki ustvarja neugodno poslovno okolje. Bojan Ivanc je ob tem izpostavil problem posledične nekonkurenčnosti pri privabljanju tujih investicij, ki bi lahko ustvarjale nova delovna mesta.
V sklopu vprašanj iz občinstva so se razpravljalci lotili še vloge slabega pravnega varstva, kjer se Slovenija kljub največjemu številu sodnikov na prebivalca in primerjalno gledano zelo visokim javnimim izdatkom za ta sektor, skupaj z Grčijo uvršča na dno med državami EU. Vir mnogih težav s katerimi se soočamo pa je po besedah razpravljalcev moč iskati tudi v zastalih procesih tranzicije in predtranzicijski mentaliteti.
Kljub določenim pridržkom so zbrani pozdravili vlogo EU pri liberalizaciji Slovenije, posebno v letih približevanja, v zadnjih letih pa kot zunanjo spodbudo k uravnoteženju javnih financ.
Okrogla miza se je zaključila z nagradnim žrebom v okviru katerega je eden od udeležencev prejel knjigo Lekcija o Ekonomiji Henryja Hazlitta.
Ekipa Inštituta Libertas (vir)
