Okradeni bolniki

7

corruptionV zadnjih letih smo se že kar navadili na akcije zbiranja pomoči za vse številčnejše, ki so se znašli v stiski. Ob vse pogostejših akcijah za pomoč družinam in otrokom, ki so zdrsnili čez prag revščine, pa so se že leta, tudi v času debelih krav, občasno pojavljale akcije zbiranja sredstev za otroke, ki so potrebovali zdravljenje, velikokrat v tujini, katerega stroškov jim slovenski sistem zdravstvenega zavarovanja ne prizna. Spomnim se primera dojenčka, rojenega z okvaro nog, ki ga v domačih bolnišnicah niso mogli zdraviti in so staršem celo predlagali amputacijo. Starši so na svojo roko nato stopili v stik z neko kliniko v Nemčiji, kjer so otroka uspešno operirali. Sledila pa je kalvarija za plačilo stroškov ne le zdravljenja, temveč celo prevoza z rešilnim avtomobilom. Obenem pa si zaslužni politiki lahko na stroške zdravstvenega zavarovanja brez težav omislijo rutinske operacije v zasebnih klinikah v tujini.

Te dni me je ˝zbodla˝ akcija zbiranja pomoči za neko družino v stiski, katere najmlajši otrok je pri porodu utrpel težje poškodbe s trajnimi posledicami, zaradi katerih potrebuje posebno nego, ki pa mu po pravilih sistema zdravstvenega zavarovanja ne pripada. Družina je tudi v finančni stiski, zato so se obrnili po pomoč k dobrim ljudem. Ob takšnih zgodbah človek težko ohrani mirno kri. Seveda, kriza je in mnogi so se znašli v finančni in socialni stiski, to se še da razumeti. Da pa v eni od držav z najvišjimi dajatvami na svetu mnogi težko bolni otroci ne morejo priti do potrebnih storitev in nege, pa je preprosto nedoumljivo in nesprejemljivo.

Dolgi prsti v zdravstvu …

Še posebej v luči obsežne kriminalistične preiskave podkupnin v zdravstvu, ki je odjeknila v javnosti pred nekaj dnevi. Če upoštevamo, da so zadnje preiskave zajele le štirinajst osumljencev, a je vsota oškodovanja pri tem presegla milijon evrov, in če pri tem upoštevamo besede direktorja NPU o tem, da je korupcija v slovenskem zdravstvu sistemska ter, da se podkupnine gibljejo med 5 in 20 odstotki, lahko ob 2,3 milijarde težkem proračunu ZZZS predvidevamo, da podkupnine krepko presegajo vrednost luknje v zdravstveni blagajni.

Prevedeno v jezik davkoplačevalcev to pomeni, da so kakršnikoli dvigi prispevnih stopenj povsem nepotrebni in služijo zgolj polnjenju žepov lobijev, prisesanih na zdravstveno blagajno. V jeziku bolnikov pa to pomeni, da so neposredna posledica korupcije v zdravstvu dolge čakalne dobe, znižanje ravni storitev, ki jih zagotavlja in plačuje zdravstveno zavarovanje in posledično slabše zdravstveno stanje prebivalstva. V nekaterih primerih pa verjetno tudi prezgodnja smrt.

V mreži z osumljenci v nedavnih preiskavah se za enkrat ni ujela nobena ˝velika riba˝. Kar seveda kaže na to, da je to šele začetek, vrh ledene gore, in da bodo kriminalisti preiskovali še naprej. Lakmusov papir za dokazovanje, da gre dejansko za boj proti sistemski korupciji v zdravstvu, bodo prihodnji dogodki. Upravičeno namreč pričakujemo, da se bodo kot osumljenci v preiskavi znašli vodilni delavci zdravstvenih ustanov, v katerih so se dogajale nepravilnosti. Najmanj, kar jim lahko očitamo, je nevestno delo. Ker je direktor odgovoren za zakonito poslovanje organizacije, ki jo vodi. Pričakujemo seveda tudi, da bodo preiskave pripeljale do vseh tistih, ki so bili v preteklosti vpleteni v afere pri nakupih zdravstvenih pripomočkov. Denimo nakupih operacijskih miz, pa gradnji različnih klinik in inštitutov. In katerih imena javnost še kako dobro pozna.

… jemljejo prihodnost bolnim otrokom

Pri korupciji v zdravstvu se najbolj očitno kaže, kdo je pravzaprav njena žrtev. Pri nas se je namreč kar nekako udomačilo razmišljanje, da gre pri korupciji in divji privatizaciji za prisvajanje nekega ˝družbenega˝ denarja, ki pač čaka, da si ga nekdo prisvoji. Po možnosti raje nekdo naš, kot pa kak tujec. Pa ni tako. Niti v zdravstvu, niti na kateremkoli drugem področju. Zavedati se moramo, da je vsak evro, ki je šel za podkupnine, zmanjkal za zdravljenje. In pri več deset ali celo sto milijonih si lahko predstavljamo, da je na stotine, morda tisoče bolnikov, tudi otrok, ostalo prikrajšano za ustrezno zdravljenje. Nekateri tudi za življenje.

In zaradi tega bi seveda od zakonodajalca morali pričakovati, da tovrsten kriminal ustrezno ovrednoti z višinami kazni. Posledice tovrstnih koruptivnih dejanj pač niso zgolj materialne kot pri vlomih ali krajah, temveč imajo za posledice bistveno poslabšanje življenjskih pogojev mnogih, še najbolj pa prizadenejo tiste najšibkejše, ki se ne morejo braniti. Zato bi bilo povsem upravičeno od države pričakovati, da bi se pri kazenski zakonodaji na področju koruptivnih dejanj in gospodarskega kriminala zgledovala po ZDA, kjer lahko obsojene za gospodarski kriminal doletijo tudi več desetletne zaporne kazni.

In še nekaj bi bilo potrebno spremeniti v tej državi: pred časom je eden izmed slovenskih tiskanih medijev objavil članek o najbolj luksuznih nepremičninah slovenskih bogatašev. Med drugim je bila predstavljena tudi vila enega izmed osumljenih v nedavni preiskavi. Seveda bi se morali vprašati, kako je lahko nek javni uslužbenec prišel do več milijonov evrov vredne vile. Tako, kot bi se morali vprašati, kako je lahko nekdo drug, ki je vse življenje bil na sicer visokih položajih v javnem sektorju, lastnik ene najimenitnejših jaht v Sloveniji. Saj smrtniki se to vprašamo, ampak isto bi se morali vprašati predvsem organi pregona. Pa se vsaj doslej niso.

Vir fotografije: eyeonspain




7 KOMENTARJI

  1. Berem: “Da pa v eni od držav z najvišjimi dajatvami na svetu mnogi težko bolni otroci ne morejo priti do potrebnih storitev in nege, pa je preprosto nedoumljivo in nesprejemljivo.”

    😮

    Pa to dvoje gre skupaj, gospod Matija! To pomeni, da imamo požrešne oblastnike in požrešni oblastnik pa ne da denarja od sebe! Kaj vam tu ni jasno, gospod Matija?

    Postavlja se vprašanje, kako izboljšati zadevo. Verjetno je prvi korak natanko tak, kot ste ga naredili vi: OZAVEŠČANJE. Treba govoriti, kdo ima škodo s tem, ko volimo požrešne oblastnike in bom uporabil kar vaše besede:

    “Zavedati se moramo, da je vsak evro, ki je šel za podkupnine, zmanjkal za zdravljenje. In pri več deset ali celo sto milijonih si lahko predstavljamo, da je na stotine, morda tisoče bolnikov, tudi otrok, ostalo prikrajšano za ustrezno zdravljenje. Nekateri tudi za življenje.”

    Manjka samo še kak konkreten primer ter slika npr. umirajočega otroka zaradi nezdravljenja ter slika podkupljivega zdravnika, kako uživa na dopustu … da bodo razumeli tudi funkcijsko nepismeni državljani …

  2. Škoda, da se je tako dolgo čakalo in s tem dopuščalo razraščanje korupcije.

    Za onemogočanje korupcije, ni nikoli prepozno.

    Naučiti bi se morali, da je potrebno v bodoče predvsem preventivno delovanje. Že ob sprejemanju predpisov in organizacijskih ukrepov, med katere sodi tudi sprotna delovna kontrola.

    Zastrašujoče je namreč, da samo zdravstvo ni odkrilo in obsodilo nobenega korupcijskega primera, pa čeprav je bilo veliko konkretnih namigov in kritik. Tudi glede miz.

    In vse to se je dogajalo pri zdravnikih, katerih poslanstvo je človekoljubje!!!

  3. Sistemska korupcija pomeni, da je sistem ( zdravstveni)zasnovan tako, da omogoča korupcijo.

    To pa pomeni, da bi morala država med drugim takoj spremeniti zakonske in podzakonske predpise, ki omogočajo sistemsko korupcijo.

    • Gospod Svitase,
      še tako dobri “zakonski in podzakonski predpisi” ne morejo nadomestiti morale.

      Primerjajte besedila originalne in “današnje” Hipokratove prisege pa vam bo mogoče postalo jasno, da še tako dobri “zakonski in podzakonski predpisi” ne zadoščajo.

  4. Predvsem je na stvari treba gledati trezno in razumsko. Ni nobene potrebe ekstrapolirati korupcijo v
    “…imajo za posledice bistveno poslabšanje življenjskih pogojev mnogih, še najbolj pa prizadenejo tiste najšibkejše, ki se ne morejo braniti.”…

    To je povsem nepotrebna patetičnost. Kdor razume dimenzije korupcije razume zakaj gre, pa čeprav bi šlo “zgolj” za materialne posledice.

    Toda, pri nas gre država k vragu še po stotih vzporednih poteh, hkrati.

    • Ja, tako je prav! Tisti denar, ki je šel iz žepa davkoplačevalce preko korupcije v zdravstvu za privat ležernost, ni 100%, da bi šel za zdravljenje najšibkejših, Verjetno bi zgorel pa so ga s korupcijo rešili. Pravzaprav si nekateri zaslužijo posebno nagrado!

Comments are closed.