Revolucija se nadaljuje z uveljavljanjem ustavne odločbe

16
639
Ljubljana, 9. 7. 2019. Protest Združenih staršev pred Državnim zborom RS proti ukrepom vlade na področju financiranja šolstva: Ne ideologiji, da svobodni izbiri!

V slovenski družbi in katoliški Cerkvi vlada zmeda okrog dialoga različno mislečih v političnem življenju. Ta zmeda je nastala v času druge svetovne vojne in revolucije, ko je Edvard Kocbek s krščanskimi socialisti pristal na tezo, da so komunisti bolj sposobni voditi institucije in se organizirati, kristjani pa bodo v t. i. novem družbenem redu skrbeli za duhovno in moralno prenovo naroda.

Fatalna Kocbekova stališča

Kako utopično je bilo Kocbekovo stališče, nam pove del njegovega govora, ki ga je imel na partijskem zborovanju 5. julija 1942, ko je govoril v imenu celotno skupine krščanskih socialistov in med drugim dejal:

»Mi se kot kristjani ne bojimo sodelovati z vami komunisti. Res je sicer, da pripadamo nazoru, katerega pripadniki v velikem številu odpovedujejo sodelovanje kot ljudje, kot Slovenci in kristjani, vendar se obenem zavedamo dejstva – ki vas nanj opozarjamo -, da pripadamo krščanstvu, ki skozi dva tisoč let kljub slavnim in neslavnim dobam ni propadlo. Ko sem leta 1937 v Parizu govoril s španskim pisateljem in filozofom Bergaminom, ki je moral pobegniti pred Francozi, mi je dajal: ‘Mi kristjani se ne bojimo sodelovanja s komunisti, ker zaupamo v njihovo človečnost.’ Tako tudi mi, dragi tovariši. Mi zaupamo v vašo človečnost.« (Kocbek 1972, 109-110)

Skoraj osemdeset let po tem fatalnem Kocbekovem stališču se slovenski kristjan še vedno motovili med svojo zakramentalno-cerkvenostjo in družbeno zmedenostjo. Vsesplošno velja prepričanje, da si lahko dober kristjan, če hodiš v nedeljo k maši, morda celo bereš berilo, in v politiki sodeluješ z vsemi tistimi, ki pravijo da delajo za nacionalni interes ali skupno dobro.

Družbena in politična zmeda kot posledica nerazjasnjene polpretekle zgodovine

Komunisti in njihovi nasledniki so tako bili najbolj zadovoljni, če je v njihovih vrstah pristal kakšen naivni duhovnik ali celo kandidiral na njihovi lokalni listi, saj je to garancija za združljivost komunističnih in krščanskih idej. To pa se rado podkrepi še s citatom iz Apostolskih del, kako je bilo kristjanom vse skupno, kar se danes razume državno, oziroma vse je naše. In če je vse naše, je vse, kar je privatno, ne samo v nasprotju s komunistično ideologijo ampak tudi v nasprotju s krščanstvom. Takšne in podobne poenostavljene formule lahko slišimo iz ust politikov in običajnih državljanov. Vsa ta in podobna družbena in politična zmeda je posledica naše nerazjasnjene polpretekle zgodovine.

Če smo v Cerkvi v zadnjih desetletjih naredili veliko pri rehabilitaciji žrtev revolucionarnega nasilja, pa smo naredili malo ali nič pri razkritju tajnih sodelavcev komunistične udarne pesti, ki so jo predstavljale različne faze in imena splošno znane Udbe.

Revolucija se nadaljuje v zgodbi o uveljavljanju ustavne odločbe

Kar zadeva našo polpreteklo zgodovino bi moralo biti vsakemu kristjanu kristalno jasno, da so komunisti osvoboditev izpod okupatorja zlorabili za svoj revolucionarni pohod na oblast. Za to imamo neštete dokaze. Če danes kristjan politik v svojih javnih nastopih ne upošteva tega dejstva in udriha samo po fašizmu, ki menda dviga glavo po Evropi, ne ve in ne razume nič. Ne razume tudi tega, da so komunisti še vedno trdno v oblastnih sedlih in da se revolucija nadaljuje. Te dni jo gledamo v zgodbi o uveljavljanju Ustavne odločbe, da mora država 100 % financirati tisto, kar od staršev zahteva kot obvezno. Vsa razprava o tem vprašanju je izključno ideološka in nasilna s pozicije moči in ne s pozicije argumenta.

Zakaj v Sloveniji demokratična pravila igre preproste ne delujejo. Zato, ker ne deluje kultura dialoga. V kulturi dialoga ima težo argument in ne oblast ali moč, oziroma avtoriteta. Do te kulture pa je še nekaj svetlobnih let. Najprej jo je potrebno uveljaviti na ravni vzgoje in izobraževanja, v nadaljevanju pa na vseh drugih ravneh. Mi te kulture nismo imeli nikoli v zgodovini in je ne gojimo zavestno zadnjih trideset let. Rezultat je popolnoma jasen. Kdor ima oblast v svojih rokah, lahko povozi in izigra vse, tudi zadnji in edini možen konsenz, ki ga predstavlja v demokraciji Ustava.

OF-arski dialog je antidialog in poguba za demokracijo

Tega, da obstaja bistvena razlika med totalitarno in demokratično kulturo, Kocbek ni dojel. Tudi mnogi krščanski socialisti tega niso razumeli. In tudi mnogi kristjani, celo s kakšnim škofom na čelu tega niso dojeli. Med njima ni možen dialog. Zakaj ni možen stalni, odprt in pregleden dialog med slovensko politiko in verskimi skupnostmi in cerkvami? Ker večinski del te politike razmišlja in deluje OF-arsko! Kar pomeni v dialogu smo v toliko, kolikor vas bomo potrebovali za dosego naših lastnih partijskih interesov. Grdo rečeno, to je dialog natega!

Od Kocbeka naprej je to konstanta v slovenskem političnem prostoru. Vsak kristjan, ki je v službi te metode in te konstante, je v službi hudiča in ne v službi ljudi. Pa naj hodi vsako nedeljo v Cerkev in liže pete duhovniku, v resnici služi knezu laži in prevare in ne knezu miru. Vsak kompromis, ki se sklepa v takšnem okviru, je nemoralni kompromis, ker je sklenjen med vrednoto in antivrednoto. Moralni kompromis predpostavlja rešitev med dvema vrednotama, ki jih ne moremo hkrati v celoti uresničiti. Gnili, pokvarjeni kompromis pa se sklepa med popolnoma nezdružljivimi opredelitvami.

Nam se dogaja to, da smo se s plebiscitom odločili za demokracijo kot družbeno vrednoto in normo. Sedaj pa se vedno znova ukvarjamo z vprašanjem, koliko bomo žrtvovali demokracije na račun totalitarizma. S tega vidika ni potrebno klicati hudiča po Evropi v obliki fašizma. Ga imamo dovolj doma v obliki komunizma in njegove totalitarne miselnosti. OF-arski dialog je antidialog in poguba za demokracijo.

Foto: Demokracija.si

16 KOMENTARJI

  1. Tako je, gospod Štuhec. Pri nas revolucija še kar traja.

    Zakaj še kar traja? Ker lahko! Ker jo OF-arsko podpirajo tudi mnogi katoličani in desni intelektualci, ki se imajo za zmerne. Pa tudi kakšna manjša stranka, ki se ima za desno. Na koncu se pa vsi čudijo. Najbolj tisti, ki še naprej nimajo nič proti monopolom, ki so si jih uzurpirali današnji voditelji OF-a. Ne vidijo, da so sami prispevali k temu stanju in še kar prispevajo. Ne vidijo, da je to, kar se dogaja s financiranjem šol, samo vrh ledene gore.

    Kdaj bo OF-arske sogovornike srečala pamet? Kdaj bodo zmožni videti stvarnost, kakršna je? Kdaj se bodo zmožni obnašati antitotalitarno in tako tudi delovati? Vprašanje ne samo za tristo tisoč evrov, kolikor stane financiranje trenutnih nevladih šol.

    • Točno tako ! Ljudje so mentalni lenuhi in ignoranti, imajo premalo znanja, ker NIČ NE MISLIJO ! Samo buljijo v režimske medije , ne zavedajo se niti da jim lažejo, jih neizmerno žalijo in da so jih mentalno pohabili. Kar buljijo !!
      Kdor hoče “priti k sebi” mora nehati gledati in brati režimske medije, nobenega “dnevnika” na TV hanzi, poptv , kanal a ali planet ! Niti režimskega tiska !!
      Glejte Novo 24, berite Demokracijo, Družino, Zavezo, berite na spletu resne publiciste, denimo kar nekaj takih je na Časniku, ne pa vsi….Čudno, prečudno je, da slovenskemu človeku (ampak res slovenskemu !!) še po 78 letih od leta 41 ni jasno kdo so komunisti !? Če že pred letom 41 ni vedel-pa bi lahko- bi takrat moral spoznati in ves čas to čutiti !
      S komunisti se pogajati , pogovarjati, sodelovati, ni mogoče ! Njim gre le za izključujočo oblast ! So pač akterji morije, kraje in laži ! Komuniste lahko samo premagaš, bodisi v boju, kar je bilo med vojno ali pa ko imaš oblast. Priznavajo samo argument moči, nič drugega. In manipulirajo ves čas- za vaš denar !!!!!!!!!- medtem pa kradejo kot srake.
      Ni bilo v normalnem svetu naroda, nad katerim so “rojaki”, komunisti, naredili več zločinov in ga huje okradli ! In ga kradejo iz ure v uro še danes…..Zraven pa mu predvajajo svoj AGITPROP Tv program , šport, butaste filme, vse mogoče kretenizme…
      Za Božjo voljo, režimske TV so enako pogubne za zdravo življenje kot pornografija…saj so politična pornografija.
      Ne glejte ne eno ne drugo !

  2. »[…] Ta zmeda je nastala v času druge svetovne vojne in revolucije, ko je Edvard Kocbek s krščanskimi socialisti pristal na tezo, da so komunisti bolj sposobni voditi institucije in se organizirati, kristjani pa bodo v t. i. novem družbenem redu skrbeli za duhovno in moralno prenovo naroda. […] Tega, da obstaja bistvena razlika med totalitarno in demokratično kulturo, Kocbek ni dojel. […]«

    A. KOCBEK, TEMELJNI KAMEN GLOBOKE INDOKTRINACIJSKE ZMEDE

    Zanimiva nosilna problematika prispevka. Res je, na samo-izpraševalni poti k središču problema globoke slovenske krize je huda indoktrinacijska zmeda.

    Eden od temeljnih kamnov te mnogo-desetletno persistirajoče slovenske zmede še danes (2019 !) pa je bizarno neutemeljena indoktrinacijska hipoteza o visokem trdo-revolucionarnem vojnem prokomunističnem funkcionarju Edvardu Kocbeku – Ediju kot simbolu žrtve.

    Slednje je temeljni kamen naše mnogo-desetletne indoktrinacijske zmede, siloviti branik pred pristno analizo oranizacije in izvedbe totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod, ki vključuje Kocbeka in krščanske socialiste.

    Indoktrinacijsko podtaknjena simbolna osebnost žrtve, visok trdo-revolucionarni vojni prokomunistični funkcionar Edvard Kocbek ni žrtev. Tu je stranka SLS z nedavno (november 2018) ustanovitvijo kluba Kr.-Soc. povsem zmedena. Kocbek ni žrtev. Žrtev je Alojz Hudnik, in drugi.

    B. NI RES, DA KOCBEK NI DOJEL RAZLIKE S TOTALITARNO KULTURO

    Mnenje, da »tega, da obstaja bistvena razlika med totalitarno in demokratično kulturo, Kocbek ni dojel«, implicira nadaljnjo indoktrinacijo Edvarda Kocbeka kot žrtve, kar je neutemeljeno. Ni res, da Edvard Kocbek svojega lastnega trdega totalitarizma ne bi bil dojel.

    In tako smo še danes (leta 2019 !) zablokirano indoktrinirano ujeti v bizarno neutemeljeni poziciji, da je vrhunski vojni trdo-revolucionarni prokomunistični funkcionar Edvard Kocbek žrtev lastnega neuvida oz. samega sebe, zaslepljen, ter da sebe ni prišteval med komunistične revolucionarje, kar je neutemeljeno.

    Osvetlimo primera glede:

    B.1. VPRAŠANJA »REVOLUCIONARNOSTI«

    V Arhivu RS, tehn. en. 1, fasc. 1 pod SI AS 1595 Edvard Kocbek, CK ZKS I. Križnar z dne 29. 8. 1975 je tipkopis 566 strani, vezano v štiri snopiče, dnevniških zapiskov »Znamenja«. Med znamenji je npr. glede vprašanja »revolucionarnosti«:

    »[…] kristjan je torej hkrati konservativec in revolucionar […] Danes je kristjan bliže revolucionarjem kakor konservativcem.« S tem, da po predhodnem dnevniškem zapisu »Tovarišija« se »[…] mi kristjani se ne bojimo sodelovanja s komunisti […] iz kristjanov hočemo ustvariti prepričane revolucionarje […].«

    B.2. VPRAŠANJA »ODNOSA DO PRAVIČNIH LIKVIDACIJ V VOJNEM ČASU«

    V dnevniških zapiskih, izdanih leta 1941 kot »Tovarišija« pa je npr. glede vprašanja »odnosa do pravičnih likvidacij v vojnem času«:

    »V Natlačenovi likvidaciji [oktobra 1942] doživljam zakonito porajanje novega prava, revolucionarnega prava […] smrt pomeni z drugimi likvidacijami vred zgodovinski prelom […].«

    C. UJETNIKI SVOJEGA SPOŠTOVANJA DO SILOVITO, A NEKRITIČNO PROMOVIRANIH, pok. dr. ALOJZA REBULE, g. BORISA PAHORJA in dr. DIMITRIJA RUPLA

    Mi pa še danes (2019 !), torej skoraj 30 let od ustanovitve Republike Slovenije, ujetniki svojega globokega spoštovanja do pok. dr. Alojza Rebule in g. Borisa Pahorja, dveh mogočnih, a ne-kritičnih varuhov prokomunistične indoktrinacije o Edvardu Kocbeku – in o njegovih sotrudnikih vsaj od izida intervjuja s Kocbekom leta 1975 dalje.

    In ob tem smo še ujetniki svojega pravtako globokega spoštovanja do mogočnega in zaslužnega, a mestoma tudi vprašljivega, osamosvojitelja dr. Dimitrija Rupla, kot mnogo-desetletnega varuha prokomunistične indoktrinacije o Edvardu Kocbeku, in o njegovih sotrudnikih, od izida Kocbekovega zbornika (urednik dr. Rupel) leta 1987 (1984) dalje, ki vključuje vešče spisan indoktrinacijski tekst dr. Spomenke Hribar – Krivda in greh.

  3. Kako pomembne in bistvene misli dr.Štuheca ! Vse drži, od a do ž….
    Žal pa tak komentar prebere , razume in si ga zapomni povsem premalo ljudi !
    O takem tekstu bi morali debatirati gimnazijci, bolj zbrihtani devetošolci, študentje…da o izobraženih ljudeh na naši strani ne govorim…..Si ga zapomniti in imeti tako držo !! je ne pozabiti. Ne v službi, ne v pogovorih z vsegliharji, poprečnimi slovenskimi neukimi bučmani- če se koga sploh še splača kaj resnega “poučevati”….
    Kje so duhovniki in njihove dolgočasne pridige ? zakaj ne citirajo tega ali onega odstavka ??
    tako pa gredo odlične misli v “pozabo”, vse skupaj prebere 1.500 ljudi, komentira pa jih 10….Če bi šlo za kako bedasto tekmo, pa bi jih pisarilo sto ali več…

  4. Dialoski usmerjenosti, prijazni cloveski drzi in predstavljanju argumentov, prepricevanju ljudi odprtega duha se se posebej v demokraciji nikakor ne gre odpovedati. Ni ne prav, ne koristno.

    Nenazadnje, poglejte, kako kopni podpora Pikalovemu zakonu, ki je po vsebini nasilen in diskriminatoren. Ker vse vec ljudi uvidi, da kar zelijo doseci ni ne posteno, ne po zakonu. Stevilni pravniki in pravne sluzbe, ki niso na desnici, ji ostro nasprotujejo. Nekateri mediji, npr. Delo, od katerih tega nismo pogosto vajeni, se obracajo proti. Vsaj ena vladna stranka zaenkrat, SMC se je jasno izrazila proti.

    Ta zakon bo padel. Ne zaradi (ne) moci slovenske desnice. Prav zato, ker ne vzdrzi ne nacel splosne pravicnosti, ne vladavine prava.

    Se enkrat: ne odpovedujmo se dialogu. Spada k demokraciji. In sledi: v demokraciji je treba prepricati vecino. Ni druge poti.

Prijava

Za komentiranje se prijavite