PREJELI SMO. Pozdravljeni, gospod Zoran Janković!
Slovenski človek je že zdavnaj ponotranjil življenjski nazor Trubarja, Bohoriča, Dalmatina, Prešerna, Vodnika …; tudi v tem obrezdušenem času sledi večina slovenskega prebivalstva izročilu Slomška (Mož beseda več velja kakor kup zlata.), Gregorčiča (Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.), Cankarja (Brez sovraštva na pot; težje je v srcu sovraštvo nego bridkost.), Kocbeka (Vse je prazno razen silovitega preraščanja sebe.), Trstenjaka (Zvestoba načelom je resnična krepost.) … Zato je danes slovenski narod v ozkem krogu etično najvitalnejših v svetu. V stanju pospešenega razčlovečevanja človeštva in razlepotenja sveta so prevladujoče lastnosti slovenskega naroda – poštenost, poudarjen občutek za pravičnost, sočutje do trpečih, spoštljiv odnos do narave, pravilno razumevanje nacionalne pripadnosti, kultivirano izražanje občutkov … – up, da svet še ima kakšne možnosti. Zato je treba ta življenjski program krepiti in paziti kot punčico očesa.
Gospod Zoran Jankovič! Zdaj pa imate resnično možnost, da naredite nekaj za Slovenijo (in potrdite sporočilo svoje predvolilne kampanje – Delam za Slovenijo): odstopite od kandidature za predsednika vlade, umaknite se iz politike. Vaš življenjski nazor, v svetu sicer prevladujoč, je tragičen za prihodnost slovenskega naroda. Že kot župan prestolnice ste opazno prispevali k razgrajevanju moralne zgradbe tega ljudstva in ponarejanju življenjskosti (krivi ste, da se v slovensko miselnost ukoreninja razčlovečujoče razumevanje, po katerem poštenost in delovna učinkovitost ne gresta skupaj, ter da mesto živi po logiki podjetja, torej da je življenje podjetje …), če pa postanete predsednik vlade, boste tragično poglobili delitev med Slovenci, večji del ljudstva boste porinili v brezup in samomorilnost. Preprosto: vi hodite skozi življenje s kalkulatorjem v roki, slovenski narod pa ima dušo. Vi želite imeti, slovenski človek želi biti; za vas je smoter sreča (zato linearni nasmeh), za slovenskega človeka resnica (zato otožnost); vi potrebujete moč, slovenski človek išče človečnost!
Gospod Zoran Janković! Ta časopisni prostor ne omogoča temeljitega utemeljevanja zapisanih trditev – zagotovili ste dovolj gradiva za obsežno knjigo in ta zagotovo bo –, za dobrohoteče bralce je dovolj naslednje: Vaše bogastvo, ki ste ga ustvarili kot vodja Mercatorja, presega (pa še koliko presega!) vaše osebne dohodke. Z neba ni padlo, odkod vam torej (za spoznavanje vaše duhovne substance je to dovolj; ni nam treba vedeti, da je Mercator posloval z vašo Electo in da je vse, kar je Mercator preplačal Electi, všteto v ceno kruha in mleka, ki ga kupujemo pri »najboljšem sosedu«). Morda še to: po življenjski poti povprečnega Slovenca bi vaša sinova, glede na življenjsko dobo in strokovne kompetence, živela v najemnem neprofitnem enosobnem stanovanju in bi se komaj prebijala – oba pa sta v krogu najbogatejših Slovencev (mlajši je postal to v času vašega županovanja). Odkod vse to bogastvo mladostnikoma, ki sta komaj stopila na pot odraslosti?
Gospod Zoran Janković! Slovenski človek prenaša otrokom plemenito izročilo prednikov (… stopajte s krepostjo in krvjo prednikov, vsem na korist. – Bohorič; Treba pa je tudi mladenču, da se že zgodaj navadi lepega in vztrajnega dela. – Kette), vi pa ste z močjo položaja zagotovili sinu maturo. In ta življenjski program vgrajujete v dušo slovenskega človeka, ki je ponotranjil Bohoriča in Ketteja. To je boleče, gospod Zoran Janković, kajti to je napačen akord v harmoniji sfer! Učlovečen človek pa gre raje po poti samomorilnosti, kot da bi tonil v blatu banalnosti. Zato apeliram: naredite dodatni miselni napor, ozavestite dejstvo, da zaradi neke bedne krparije razgrajujete visoki življenjski program slovenskega človeka. Končno, bodite zmožni elementarne spodobnosti: brez kakršnihkoli odtisov slovenskega duhovnega izročila v lastni duhovni substanci in brez poznavanja bitja slovenskega jezika (zares, ali kdaj poslušate lastno govorico in besedne sklope, kot so »najboljša država«; iz osnov psihologije vemo, da posameznik ne vpija jezika okolja, če ga intimno odklanja) ste si dovolili oblikovati življenje prestolnice, zdaj pa bi še vodili državo. Voditi državo brez možnosti osnovnega vpogleda v Pratemelj (temu se, poenostavljeno, reče splošna razgledanost), pa je nepredstavljivo. Zato še enkrat: odpovejte se kandidaturi!
Upajoč, da boste pravilno razumeli moje besede – govoriti o tistem, kar je vredno mišljenja, pomeni: biti – vas lepo pozdravljam!
Anej Sam
Foto: Leon Vidic (Delo)
