Odprto pismo Združenja za slovensko besedo ob slovenskem kulturnem prazniku

4
284

Vsem Slovencem in državljanom Republike Slovenije

»Bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo – ali slovenska beseda je beseda praznika petja in vriskanja Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!« (Ivan Cankar, Kurent)

Ob slovenskem kulturnem prazniku in začetku Cankarjevega leta se Združenje za slovensko besedo obrača na slovensko javnost in jo prosi, da se v skladu s Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in z Ustavo Republike Slovenije, zlasti njenim 11. členom, ki določa, da je v Sloveniji uradni jezik slovenščina, zavzame za dosledno izvajanje temeljnih in kulturnih določil slovenske ustave.

Združenje za slovensko besedo ugotavlja, da z nastankom samostojne in mednarodno priznane samostojne slovenske države vsa odgovornost za položaj in vlogo slovenskega jezika sloni izključno na slovenskih državljanih.

Temeljna dolžnost slovenske države je zagotavljati državljanom varno in človeka dostojno življenje tako v materialnem kot duhovnem pogledu. Njena posebna in neprenosljiva dolžnost je skrb za jezikovni oziroma kulturni obstoj slovenskih manjšin v sosednjih državah ter izseljencev v skladu z njihovimi željami in potrebami. Ugotavljamo, da po ustanovitvi neodvisne in mednarodno priznane Republike Slovenije, ki ne pokriva vsega slovenskega etničnega ozemlja, skrb za zadnji dve skupini Slovencev nedopustljivo popušča.

Slovenci smo skozi zgodovino stali in obstali zaradi materialne in duhovne odprtosti ter vključenosti v mednarodni prostor. Skrb za to ostaja trajna zaveza slovenske države.

Ob dejstvu, da je z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo uradno postala naša materinščina eden evropskih uradnih jezikov, kar doslej nikoli ni bila, in je to njen največji dosežek v večstoletni zgodovini, opažamo, da se pri njeni javni in uradni rabi vse bolj pojavlja njeno zanemarjanje in zapostavljanje, kar se kaže predvsem pri uradnih nazivih ustanov, podjetij, rabi v javnih medijih in političnem delovanju organov oblasti na vseh ravneh. Poznavanje slovenske kulture in dostojno obvladovanje slovenskega jezika mora biti predpogoj za opravljanje javnih funkcij v slovenski družbi. Slovenskemu jeziku morajo biti pred njihovo prodajo oziroma uporabo prilagojeni vsi elektronski komunikacijski mediji.

Slovenska država in vsa slovenska politična javnost sta dolžni s posebno skrbjo spremljati položaj in rabo slovenskega jezika na vseh stopnjah šolanja. Združenje za slovensko besedo javno izreka posebno hvaležnost vsem, ki jim je uspelo zadržati položaj in vlogo slovenskega jezika v slovenskem višjem in visokem šolstvu. Kakršnakoli krnitev tega stanja ne pomeni samo zanikanja dolgotrajnih naporov Slovencev za združitev, vsestransko rabo in zagotovljen položaj naše materinščine v javnosti, ampak izničevanje temeljnega pomena slovenske osamosvojitve. Pouk slovenskega jezika naj se nemudoma posodobi, uskladi s sodobnimi potrebami jezikovnega pouka in dvigne na raven, kot jo imajo vodilni evropski jeziki v svojih državah.

Slovenska država je dolžna še posebej skrbno bdeti nad katedrami in lektorati slovenskega jezika na tujih univerzah. Preprečevati in onemogočati mora prizadevanja, da se njihovo delo na kakršenkoli način ali iz kakršnihkoli vzrokov zmanjšuje. Prav tako naj omogoča študij slovenskega jezika in slovenske kulture kar največjemu številu tujih študentov.

Slovenska država, zlasti pa državni zbor in politične stranke so dolžni namenjati posebno pozornost osrednjim nacionalnim ustanovam, kot so opera, gledališče, muzeji, arhivi in galerije, ter društvom oziroma združenjem, ki nepridobitno skrbijo za slovensko kulturo in znanost, za ohranjanje slovenske istovetnosti in spoštovanje slovenske državnosti.

Združenje za slovensko besedo predlaga, da slovenska država tridesetletnico svojega obstoja leta 2021 zaznamuje z zgraditvijo nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice.

Ljubljana, na predvečer slovenskega kulturnega praznika v letu, ko se spominjamo stoletnice smrti Ivana Cankarja.

Združenje za slovensko besedo prof. dr. Stane Granda, predsednik

4 KOMENTARJI

  1. Spoštljiv poklon in hvaležnost Združenju za slovensko besedo!

    Slovenski jezik je najpomembnejši temelj slovenske kulture in slovenskega naroda.

    Če dopustimo, da se ta temelj ruši, potem se bo slej ko prek podrla slovenska kulturna in narodna zgradba.

    Slovenski jezik, slovenska pesem in slovenska glasba so ogroženi, zato smo dolžni prepoznati vse nevarnosti, ki jim pretijo in obvarovati te temelje slovenske kulture, ki je odsev prelepega slovenskega okolja.

    Mednarodna konvencija o varovanju nesnovne ( duhovne) kulturne dediščine, ustava in zakon o javni rabi slovenščine ter naša vest, nas zavezujejo, da ohranjamo in negujemo slovensko kulturno dediščino ( jezik, pesem, glasbo, noše, šege…) kot dober gospodar.

  2. Vsak naj napravi enostaven preizkus:

    Ali mi zadrhti srce in duša, ko slišim lepo slovensko govorico, pesem in glasbo ter si ogledujem lepote Slovenije?

    Če mi ne, potem nimam spoštljivega in ljubečega odnosa do teh kulturnih in naravnih lepot, po katerih smo Slovenci doma in v svetu razpoznavni.

    Potem se moram zamisliti in storiti vse, da bom svoj dom ljubil.

  3. ŽIVLJENJENICA.

    Ne zasluži opevanja življenje spakovano,
    ki z ravnanjem, sebi škodnim, je navdano.
    Besedni smisel za nasprotna lastna stanja,
    uredi naj in lažno v resnično le naslanja.

    Lažno izkoriščevalsko plete si kopreno,
    ki krepi si z alkoholom zdravje dragoceno,
    ko za kakšno urico veselo in razgreto,
    z alkoholnim strupom naredi telo prežeto.

    Zato Zdravljico tvorno uredim tako,
    da življenjsko energijo ustvarja vso,
    ki ohranja zdravje in krepi telo,
    Zdravljica naj Življenjenica bo.

    Prijatelji, Slovenska misel obrodila je tako,
    da obnavlja celice, BiUm razjasni in oko,
    da utopi vse skrbi,
    v potrtih mislih up budi,
    izkoriščevalec sebe pa v pravičnega uredi.

    Živi naj vsak Zemljan,
    ki hrepeni dočakat dan,
    da koder sonce sije,
    prepir s pravičnostjo, s sveta, se izmije,
    da rojak prost bo vsak,
    ker pošten pravičnež je mejak.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite