Odnos do človekovih pravic ostaja Šarčev šibek člen

21
635
Govor g. Marjana Šarca na blagoslovu kapelice v parku spomina in opomina kamniška Bistrica

Glede stališča g. Marjana Šarca, da sta predvsem on in Občina Kamnik zaslužna za postavitev  spravne kapelice v Parku spomina in opomina v Kamniški Bistrici na podlagi sodelovanja v ekipi, ki je delovala za postavitev kapelice, upravičeno trdim, da imajo glavno zaslugo za postavitev kapelice vodstvo društva Odkrit čemo istinuDušan Niklanović iz Črne gore in Demos na Kamniškem; poleg tega tudi vsi ostali, ki smo dobro leto delovali za postavitev, seveda tudi župan in člani služb občine Kamnik. Nisem pa imel vtisa, da je bil župan naš stalni podpornik, čeprav je na koncu pristal na zaključno rešitev in birokratsko pot, s katero smo jo uresničili.

Vsakdo pa razume, da so besede, s katerimi je ob otvoritvi župan izvensodno pobite žrtve označil za krive, ne da bi jim bila krivda njihovih »medvojnih dejanj« dokazana, kršenje človekovih pravic. Dejal je namreč: »Na kraju, kjer smo danes, so svojo pot končali pripadniki vojska, ki so se znašle na napačni strani zgodovine, misleč, da imajo pravo poslanstvo. Današnja slovesnost nima in ne sme imeti namena opravičevati njihovih medvojnih dejanj, jih rehabilitirati ali kakorkoli spreminjati njihovo vlogo v zgodovini. Kdor pričakuje to, so njegova pričakovanja napačna.«

Sam sem ga v elektronskem pismu 7. 6. 15 prosil, naj na otvoritvi tega ne izreče, ker bodo ljudje to razumeli kot žalitev izvensodno pomorjenih, torej nedolžnih žrtev. Odgovoril je 8. 6. 15, da bi »izdal svoje politično prepričanje, če tega na bi povedal« in dopuščal »možnost, da bo kdo užaljen, a pri teh vprašanjih ni nikoli vsem prav«. Ko so ugledni črnogorski gostje po prireditvi brali županov govor v črnogorskem jeziku, so bili zgroženi. Kar pa zadeva mnenje g. Šarca o sramotenju, pa naj presoja kritični bralec!

Javnosti sta poznani stališči g. Šarca glede zadev ‘Balantič’ in ‘Patria’. Ker pa me gospod Šarec spodbuja h kritiki Cerkve sem dolžan dodati, da to že vseskozi počnem in kritika njegovih stranpoti je tudi kritika Cerkve v njegovi osebi, saj se ima za njenega člana in je po krstu tudi on njen del.

21 KOMENTARJI

  1. Tudi njegova omalovažujoča izjava o spravi, ko je rekel, da je smiselno govoriti o višjih plača in pokojninah ne pa o spravi, mu ne more biti v ponos.

  2. “Odnos do človekovih pravic ostaja Šarčev šibek člen”

    Samo Šarčev problem??? Pa znano je, da se komunisti in njihovi mladiči požvižgajo na človekove pravice, saj imajo geslo: “Cilj opravičuje sredstva!”

  3. Šarec je tipičen pripadnik političnega povzpetnika, ki pa za svojo promocijo uporablja tudi krščanske dodatke (hodim k maši, otroci ministrirajo, ipd.). Nima svoje hrbtenice in jasne besede. Hoče biti istočasno na eni in drugi strani. Želi ugajati enim in drugim. A cilj je samo eden. Da bi se povzpel v politiki in tako zadostil svoj lastni ego. Glede na njegovo preteklost je to razumljivo.
    dejstvo je tudi, da pripada skupini ljudi, ki intelektualno niso sposobni. So pa zaradi svoje nebrzdane sle po karierskem vzpenjanju pripravljeni narediti vse na drugih področjih, da bi prikrili to veliko hibo. Najhuje pa je, da vsi ti ljudje nimajo moralne hrbtenice. Takšni klovni so poleg Šarca še Pahor, pa Bratuškova, pa Cerar, pa Janković, …

    Moram pa za zaključek povedati še nekaj. Ne glede na prej omenjene kandidate in njihove karakteristike pa ne razumem, da desnica ne ponudi kakšnega dobrega kandidata.

    • Kaj to pomeni za vse nas ?
      Da nobeden od naštetih ni bil dovolj dober ?
      Ali da so bili kandidati levice boljši ?

      • Kandidati levice boljši? Kakor za koga. Če se moram odločati med dvema slabima možnostima, ne morem govoriti o ‘boljšem’ in ‘slabšem’. Ali smo (p)ostali manjšina (ki si domišlja, da je večina, in se čudi, da rezultat ne ustreza njeni domnevi) ali je vzrok ‘desna razklanost’ ali preprosto rezultat narodne prevzgoje zadnjih desetletij: možgani so dobro oprani in temeljito scentrifugirani. In razmišljanje z lastno glavo je do nadaljnjega prepovedano. Tako rekoč človekova pravica (kdo bi verjetno rad videl, da bi bila celo dolžnost) je, da posluša in uboga javnomnenjske ankete, medije in guruje.

        Bojim se, da v prihodnje ne bo nič boljše. Družinska resolucija za prihodnjih 10 let kot enega temeljnih ciljev predvideva še večjo vključenost otrok v vrtce = unofirmiranost in opranost za vsako ceno … (V ta namen je že podan predlog, da se ukine simbolični dodatek pri otroškem dodatku za predšolske otroke, ki niso v vrtcu in znaša od cca 10 eur do max. 27 eur – odvisno od dohodka družine.)

    • Slovenska protineokomunistična opozicija je ponujala vsakič-tudi to pot- dobre kandidate-a jih niste marali!

  4. Sem zgrožen!
    Težko si je predstavljati, da predsedniški kandidat bruha iz sebe tako zblojeno sovražnost in protičloveškost.
    Tele besede so resnično dno:
    »Na kraju, kjer smo danes, so svojo pot končali pripadniki vojska, ki so se znašle na napačni strani zgodovine, misleč, da imajo pravo poslanstvo. Današnja slovesnost nima in ne sme imeti namena opravičevati njihovih medvojnih dejanj, jih rehabilitirati ali kakorkoli spreminjati njihovo vlogo v zgodovini.
    Torej “končali so svojo pot”, bili zverinsko pobiti brez sojenja in brez dokazane krivde, ker jim je smrt namenil krvavi režim komunistov.

    Ne morem verjeti, da Šarec izpoveduje vsebine, kot predstavljeno, jih potrjuje in brani še dandanes (v Reportrerju v ponedeljek), ko kandidira za predsednika.
    Protičloveško, protizakonito in SRAMOTA, OGABA, GRAUŽ!

  5. Prilagam govor, ki bi ga naj Šarec povedal v Češnjicah, in katerega so mi posredovali kolegi po meilu. Lahko ta govor kdo potrdi?

    70 let je minilo od konca II. svetovne vojne, kot pravijo nekateri, izogibajo pa se temu, da bi povedali, da je bila to zmaga nad fašizmom in nacizmom. O koncu II. svetovne vojne se govori tako, kot, da je bil to nek festival, ki se je pač končal. Kajti končajo se festivali. Končajo se predstave. Končajo se druge zadeve. Pri II. svetovni vojni pa ni šlo samo za to, da je bilo konec vojne, ampak je šlo za veliko zmago nad fašizmom in nacizmom, ki sta hotela iz obličja zemlje izbrisati vse druge narode, ki so se jima zdeli manj pomembni. Tudi Slovenci ne bi obstali, če takrat ne bi zgrabili za orožje in se borili proti tistim, ki so nam hoteli vzeti vse. Vzeti jezik. Vzeti kulturo. Vzeti narodovo identiteto. Na tem kraju se vsako leto spominjamo pogumnih mož, ki so dali svoja življenja za to, da lahko živimo v svobodi. Med njimi so bili tudi Američani. Kdo bi rekel, zakaj jim je bilo treba hoditi v tujo deželo in se boriti za tuje bitke, za tuje zavojevalce, kajti bili so sami, na svoji celini, nikoli jih ni nihče uspel okupirati. Združene države Amerike so takrat znale stopiti skupaj z Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in drugimi zavezniki, ki so osvobajali Evropo in svet. Pravkar sem tukaj zaslišal omembo Balantiča. Pa bom spregovoril nekaj besed tudi na to temo in o včerajšnjem dogodku v Kamniški Bistrici. Občina Kamnik je v svoji zgodovini dala veliko življenj v II. svetovni vojni. Tukaj so posejana mnoga medvojna grobišča, kjer so padli partizani za to, ker so dali življenje za tisto, v kar so verjeli. Nihče, tudi v Zvezi borcev, ne pove, da prvi partizani oziroma tisti, ki so odšli iskreno v boj, niso imeli nič skupnega s tistim, kar se jim danes očita. Mnogi partizani so bili verni. In to se danes premalo poudarja. Zato, ker se skuša na vsak način partizanom obesiti, da so proti vsaki veri. Da so proti vsemu, kar diši po osebni svobodi. Vendar ni tako. Partizani, iskreni partizani, so šli v boj za to, ker so želeli obvarovati svoje domove pred fašizmom, nacizmom in vsem ideologijam, ki so nas želele izbrisati. Včeraj smo v Kamniški Bistrici po 70 letih obeležili grobišče, ki je nastalo po vojni. Vedno sem in vedno bom povedal, da brez vojne tudi povojnih pobojev ne bi bilo. Nekateri med vami, ki ste bili tudi včeraj tam, ste lahko slišali, da sem v svojem nagovoru dejal, da niso bili na pravi strani in se niso borili za prave ideale. Razveselilo pa me je, ko so črnogorski predstavniki, ko sem jih vprašal, če so bili ob tej moji izjavi užaljeni, dejali, da ne. Črnogorci, vsaj ti, ki so si prizadevali za postavitev spomenika v Kamniški Bistrici, so mi povedali, da se točno zavedajo, kdo je bil na kakšni strani. Z njihove strani včeraj nisem čutil nobenega sovraštva, ampak so nam bili samo hvaležni, da smo jim omogočili označiti kraj, kjer prebivajo njihovi svojci. V Sloveniji pa tega še vedno ne znamo. Še vedno si izmišljamo takšne in drugačne zgodbe, zakaj je kdo prijel za puško na kateri strani, ne znamo pa priznati, da je edino narodnoosvobodilni boj tisti, ki nas je osvobodil. Edino narodnoosvobodilni boj je tisti, ki nam je prinesel svobodo. Pa ne glede na vse, tudi povojne zmote, ki jih ni bilo malo. Kajti kdor dela, dela tudi zmote in dela tudi napake. Sam vam to lahko povem tudi kot funkcionar te občine in sam vam lahko povem, da današnji največji sovražnik slovenskega naroda niso dogodki izpred 70 let, ampak je največji sovražnik slovenskega naroda to seme zla, ki se s strani posameznih politikov, res pa je da največ na desni strani, širi po Sloveniji in zastruplja narodno telo vedno in vedno in vedno bolj. Malo prej smo slišali otroški pevski zbor, ki je pel pesem »Za Slovenijo živim«. Koliko vas ve, da je to himna Slovenske demokratske stranke? Vidim dve roki. Torej to pomeni, da vsi ne vemo čisto točno, kam spada določena pesem in, kje je. A verjamem, da jo otroci danes niso zapeli s slabimi nameni. Zapeli so jo, ker oni resnično živijo za Slovenijo, ne pa tisti, ki so jo razglasili za svojo himno! To je treba povedati. Največji sovražnik in uničevalec slovenskega naroda je neuspešno sodstvo, ki osvobaja tiste, ki so bili že pravnomočno obsojeni in so lahko ponovno poslanci, lahko ponovno zastrupljajo s svojimi idejami narodovo telo, ki je čedalje bolj razcepljeno. Zato moramo priznati svoje napake in svoje zmote, pa kadarkoli smo jih, jih bomo ali pa jih tudi delamo. Ni grešno narediti napako. Grešno je, če zaradi te napake uničujemo slovenski narod, za to, da bi rešili nekaj posameznikov.«
    »Velik sovražnik slovenskega naroda je danes tudi neoperativna vlada. Vlada, ki je sestavljena iz akademikov, ki so prišli s fakultet in v praksi še nikoli niso vodili nobene organizacije, ustanove, Občine in podobne, ter se v svojih pisarnah odločajo o naši usodi. Tipičen primer za to je nujna medicinska pomoč, ki pripada vsem. Ko se začneš boriti in jih opozarjati, iščejo vse mogoče razloge namesto, da bi stopili pred ljudi in rekli: »Naredili smo napako, zavedamo se je, poskušali jo bomo popraviti.« Ne! Oni trdijo vedno isto. Da bo vsem dostopno po popolnoma enakih pogojih. Kar pa seveda ni in ne more biti res. Zato tovarišice in tovariši, ne pustimo se zavesti tako rekoč obrobnim temam, ki nas danes zastrupljajo. Med prisotnimi je bil omenjen pesnik Balantič. Vedno bom povedal, ni dokazov, da je bil zločinec, je pa potrebno povedati, da je bil domobranec. Kot veste, smo se odločili, da bomo dali preimenovanje knjižnice v ponovno odločanje, čeprav je Občinski svet Občine Kamnik z vsemi glasovi to potrdil. Prišlo je do paradoksa. Ko se je politika poenotila, so se ljudje dvignili. Ampak nič za to. To so manjše zadeve, ki niso pomembne za razvoj Republike Slovenije. Pomembne so gospodarske teme. Pomembne so druge, tiste politične teme pri katerih vemo, da smo na pravi strani. Da je bila Slovenija na pravi strani in, da bo tudi v bodoče. Velika napaka, tudi zahodne skupnosti in naše države, je bila, da se ni udeležila parade ob 70. obletnici zmage nad fašizmom v Moskvi. Tudi to je sovražnik slovenskega naroda. Da ne znamo ločevati med dogodki iz preteklosti in dnevnopolitičnimi dogodki. V Moskvi je šlo za veliko praznovanje zmage nad nacizmom in fašizmom in treba ga je bilo oziroma treba bi ga bilo počastiti. Slišimo tudi, da parade ne sodijo v današnji čas, a to je ruska tradicija in, zakaj bi jim kratili pravico do tega. Vsak narod ima pravico praznovati tako, kot si sam želi. Nikoli ne smemo dnevnopolitičnih dogodkov izkoriščati za to, da nekemu narodu ne priznavamo pravice do njegove zgodovine, takšne kot je bila. Tudi Sovjetska zveza, tudi Stalin so naredili mnogo napak. Če jih ne bi naredili, morda ne bi bilo toliko žrtev. Ampak ne gre za to. Kot sem dejal, kdor dela, tudi greši. Bistvo je, da je pred 70 leti zaplapolala slovenska zastava pa četudi z zvezdo, ki jo danes nekateri tako omalovažujejo! Tista zvezda je bila takrat simbol upora, simbol boja in simbol tistih, ki 41. leta niso poskrili svojih glav ali pa se pridružili okupatorju, temveč so šli v boj, ne glede na izid! Kajti takrat izid ni bil jasen. Danes po 70 letih lahko sedimo v svojih foteljih in rečemo: »Tako in tako bi moralo biti« ali pa: »Tako in tako je bilo«. Samo tisti, samo Franc Sever – Franta, ki danes sedi tukaj med nami, bo vedel povedati, kaj je to borba. Mi lahko poznamo samo ponaredke približkov teh občutkov. Tudi to je treba vedeti! Spoštovane tovarišice in tovariši, vedimo, kdo je bil na kateri strani, a vedimo, če bomo sejali seme razdora ali pa, če ga bodo sejali, potem se Sloveniji ne piše nič dobrega. Zato bodo morali v Sloveniji nekateri politiki tudi končno oditi. Pa ne samo zaradi orožarskih afer, ampak za to, ker vsak dan zastrupljajo narodovo telo za svoje interese in temu je treba narediti konec! Šele po tem bomo lahko zapeli pesem »Za Slovenijo živim« in šele takrat bo Slovenija resnično mati in domovina vseh tistih, ki jo ljubimo in se zavedamo, da imamo eno Slovenijo, ki se je ne da deliti na zvezdo in križ, ampak se jo lahko deli samo na poštene in nepoštene. Tovarišice in tovariši, dovolite mi, da vam še enkrat čestitam ob 70. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom in iskreno čestitam ob dejstvu, da vsako leto ohranjate tradicijo slovesnosti v Češnjicah in jo bomo ohranjali tudi v bodoče. Smrt vsem totalitarizmom in vsem fašizmom, ki jih tudi danes ni malo. Hvala lepa!”

    • Med branjem, nekje po četrtini govora sem začela izpisovati ‘ocvirke’ – za kratek vpogled:
      – Črnogorci niso bili užaljeni, bili so celo hvaležni (po Šarcu). Črnogorci so bili zgroženi (po Juhantu). Kje je resnica?

      – “… edino narodnoosvobodilni boj tisti, ki nas je osvobodil. Edino narodnoosvobodilni boj je tisti, ki nam je prinesel svobodo.”

      – “… največji sovražnik slovenskega naroda to seme zla, ki se s strani posameznih politikov, res pa je da največ na desni strani, širi po Sloveniji in zastruplja narodno telo vedno in vedno in vedno bolj.”

      – ” Malo prej smo slišali otroški pevski zbor, ki je pel pesem »Za Slovenijo živim«. Koliko vas ve, da je to himna Slovenske demokratske stranke? Vidim dve roki. … A verjamem, da jo otroci danes niso zapeli s slabimi nameni. Zapeli so jo, ker oni resnično živijo za Slovenijo, ne pa tisti, ki so jo razglasili za svojo himno! To je treba povedati.”

      – ” Največji sovražnik in uničevalec slovenskega naroda je neuspešno sodstvo, ki osvobaja tiste, ki so bili že pravnomočno obsojeni in so lahko ponovno poslanci, lahko ponovno zastrupljajo s svojimi idejami narodovo telo…”

      – “Tovarišice in tovariši … ni dokazov, da je bil zločinec, je bil pa domobranec (o Balantiču).”

      – “Velika napaka, tudi zahodne skupnosti in naše države, je bila, da se ni udeležila parade ob 70. obletnici zmage nad fašizmom v Moskvi.”

      – ” kdor dela, tudi greši. Bistvo je, da je pred 70 leti zaplapolala slovenska zastava pa četudi z zvezdo … Tista zvezda je bila takrat simbol upora, simbol boja in simbol tistih, ki 41. leta niso poskrili svojih glav ali pa se pridružili okupatorju, temveč so šli v boj, ne glede na izid!”

      – “Zato bodo morali v Sloveniji nekateri politiki tudi končno oditi. Pa ne samo zaradi orožarskih afer, ampak za to, ker vsak dan zastrupljajo narodovo telo za svoje interese in temu je treba narediti konec! Šele po tem bomo lahko zapeli pesem »Za Slovenijo živim« in šele takrat bo Slovenija resnično mati in domovina vseh tistih, ki jo ljubimo …”

      – “Tovarišice in tovariši, dovolite mi, da vam še enkrat čestitam ob 70. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom … Smrt vsem totalitarizmom in vsem fašizmom, ki jih tudi danes ni malo. Hvala lepa!”

  6. Jaz sem se prijel za glavo, saj ne morem verjeti, da smo vsi za nekoga sovražniki tako kot pred 70 leti.

  7. Revolucija da je končana.
    Je izjavil France Bučar, kdaj že ???
    In nikakor se nočete poslovit od nje, zdaj ste za to svojo raboto uporabili Marjana Šarca.
    Do kdaj še ?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite