Odlične osnove za infrastrukturni razvoj Slovenije

0
208
Foto: F. Koncilija.
Foto: F. Koncilija.

Geodezija uspešno evidentira najrazličnejše prostorske baze podatkov

V petek, 11. septembra 2015 je bil za slovensko geodezijo velik praznik. V Prilozju, v občini Metlika v Beli krajini, kjer se je zbralo okoli sto geodetov in drugih gostov, je ministrica za okolje in prostor (MOB) Irena Majcen predala v uporabo prvo geodetsko točko 0. reda v sklopu Slovenske kombinirane geodetske mreže, ki bo sestavljena iz šestih takšnih točk izredno visoke natančnosti.

Zgodovinski razlogi za razvoj geodezije v Sloveniji

Znano je, da je Avstrijsko cesarstvo v začetku 18. stoletja zaznamoval merkantilizem, to je krepitev državnih gospodarskih in vojaških zmogljivosti vključno z razvojem gospodarstva in trgovine. Za vse to sta poskrbela znamenita reformatorja cesarica Marija Terezija(1717 – 1780 ) in njen najstarejši sin cesar Jožef II. (1741 – 1790 ). Tako so bili na področju avstrijskih dežel uvedeni trije zemljiški katastri; Terezijanski davčni popis (1748 – 1756), geodetskih izmer takrat še niso izvajali, Jožefinski davčni popis (1789 – 1790) in Franciscejski popis zemljišč vključno z izmero in davčno regulacijo (1818 –1828).

Kasnejša izmera zemljišč je temeljila na obsežnih pripravah in na novih dosežkih zemljemerstva v začetku 19. stoletja. Izmera je bila za tiste čase precej natančna in je temeljila na koordinatnem sistemu za vso Avstrijo. Določili in postavili so tudi dve glavni geodetski točki, ki so bile za Kranjsko na gori Schöckl pri Gradcu in na Krimu pri Ljubljani. To ni bila samo osnova za določitev nove davčne regulacije, ampak tudi za izvedbo triangulacije za potrebe katastrske izmere, ter katastrskih map, ki so bile izdelane v merilu 1 : 2880, 1 : 1440 in 1 : 720 za meritve v mestih. Za izvedbo vseh teh postopkov so na Kranjskem delovale Deželne komisije in tri okrožne, kresijske komisije s sedežem v Ljubljani, Novem mestu in v Postojni.

Pomen nove gravimetrične mreže

V zadnjem času so slovenski geodeti vzpostavili povsem novo horizontalno in vertikalno (nivelmansko) sestavino državnega koordinatnega sistema geodetskih in višinskih točk, ki so ga poimenovali SIGNAL (Slovenija – geodezija –navigacija – lokacija), kar je izrednega pomena za razvoj celotne slovenske infrastrukture. S tem se je, kot posledica procesa globalizacije, v Sloveniji začela postopna zamenjava sedanjega državnega Gauss – Krügerjevega koordinatnega sistema s skupnim evropskim prostorskim referenčnim sistemom – ESRS. Za vse to je bilo potrebno izvesti tudi ustrezne pretvorbe (transformacije) podatkov med različnimi koordinatnimi sistemi.
Kot nadgradnjo je bilo potrebno vzpostaviti tudi novo gravimetrično mrežo z novim slovenskim geoidom. Gravimetrija namreč omogoča določitev višinskih točk z uporabo satelitske izmere. Sodobni trendi v geodeziji tako narekujejo povezovanje posameznih sestavin koordinatnih sistemov v skupno, tako imenovano kombinirano geodetsko mrežo.

V Sloveniji to mrežo imenujemo geodetsko mrežo 0. (ničtega) reda, ki predstavlja osnovo za dolgoročno stabilnost državnega geodetskega referenčnega sistema. Namen te kombinirane geodetske mreže je dolgoročno zagotoviti kakovostno geodetsko osnovo, ki predstavlja temelj za vključevanje Slovenije v Evropski referenčni sistem. Ta sistem vključuje tudi spremljanje stabilnosti sistema (geodinamični procesi), povezovanje horizontalne, višinske in gravimetrične komponente referenčnih sistemov ter nadzor nad delovanjem državnega omrežja SIGNAL.

Projekt posodobitve prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav

Postavitev geodetske točke v Prilozju, je bila prva izmed šestih v Sloveniji. Takšne točke nameravajo slovenski geodeti postaviti še na Kogu v Slovenskih goricah, v Arehu na Pohorju, v Šentvidu pri Stični, v Koradi na Goriškem in v Kopru.

Zakaj so postavili točko ravno v Prilozju?

Pri kriterijih za izbiro posamezne lokacije točk so bile upoštevane različne zahteve, pri izvrševanju katerih so poleg geodetov sodelovali tudi geologi, geofiziki, gradbeniki in hidrologi. V Prilozju pa so bili upoštevani sledeči dejavniki:

  • Geometrijsko optimalna umestitev glede na obliko in velikost države Slovenije.
  • Reliefne danosti, vegetacija in klimatske danosti.
  • Geološke, hidrološke in geotektonske okoliščine.
  • Drugi vplivi, kot so lastništvo (letališče, kot javno dobro), dostopnost, obstoječa infrastruktura(elektrika!), prostorski pogoji itd…

Pomen geomatike

Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) v zadnjih letih posveča veliko pozornosti vzpostavljanju kakovostne geoinformacijske infrastrukture in državnega prostorskega koordinatnega sistema, ki mora biti skladen z evropskim koordinatnim sistemom. Gre za aktivnosti, ki se izvajajo v okviru generalnega slovenskega infrastrukturnega projekta, ki so ga poimenovali: »Projekt posodobitve prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav«. S tem izredno pomembnim projektom si Slovenija z usmerjanjem prostorskega razvoja aktivno prizadeva za doseganje družbene blaginje ob hkratnem ohranjanju okolja, krajinske pestrosti in naravnih virov. Ministrstvo za okolje in prostor pa bo s tem sistemom intenzivno nadziralo vse tiste pojave, ki predstavljajo resno grožnjo trajnostnemu razvoju Slovenije, zadnja leta so to vse pogostejše poplave…Dejstvo je, da Geodetska stroka namreč zna in zmore vse prostorske podatke uspešno zbirati in evidentirati in iz te množice podatkov pripraviti ustrezne kakovostne informacije, ki so ne-obhodno potrebna podlaga za sprejemanje kakovostnih odločitev pri vodenju okoljske in prostorske politike.

Struktura in financiranje projekta

Ta projekt je sestavljen iz štirih pod-projektov, kot so; geodetski referenčni sistem (GRS), topografska baza (TOPO), infrastruktura za prostorske informacije (INSPIRE) in hidrografska baza (HIDRO). Vodja celotnega projekta je mag. Jurij Režek, sicer direktor Urada za geodezijo na Geodetski upravi RS (GURS), vodja podprojekta GRS pa je mag. Klemen Medved (GURS). Celotna vrednost projekta znaša tri milijone evrov! Ta denar sta v višini 58% vseh stroškov zagotovila finančna sklada iz Norveške (NFM) in Evrope (EGP), razliko v višini 42% pa je zagotovila Slovenija. Stroški za postavitev in določitev geodetske 0. točke v Prilozju pa so znašali okoli 100.000. evrov. Vrednost najpomembnejšega podprojekta GRS – geodetski referenčni sistem, pa je znašala kar 1, 6 milijona evrov. Pohvalno pri vsem tem je, da so vsa potrebna dela izvedli izključno slovenski geodetski strokovnjaki iz Geodetskega inštituta in Univerze v Ljubljani, fakultete za gradbeništvo in geodezijo!

Proces upravljana z vodami

Posodobitev zbirke podatkov o vodni infrastrukturi je ključnega pomena za nadaljnjo uporabo pri odločanju poplavne ogroženosti in planiranja na področju urejanja voda. Gradnja in vzdrževanje vodne infrastrukture sta za državo veliko finančno breme, a ju je dolžna zagotavljati, saj gre za ohranjanje življenj in varovanje premoženja ljudi. Zaradi drastičnih podnebnih sprememb je v zadnjih letih očitna rast intenzitete in pogostnosti pojavov naravnih nesreč. Ti ekstremni dogodki povzročajo veliko gospodarske škode, zato zahtevajo tudi hitrejšo odzivnost z vidika poročanja in ukrepanja. Cilji, ki jih pri tej aktivnosti zasledujejo, so: posodobitev in nadgraditev evidenc vodne infrastrukture, optimizacija načina zajema podatkov na terenu in zagotovitev interoperabilnosti posredovanja teh podatkov. Tako v sklopu nadgradnje tega podprojekta načrtujejo v letošnjem letu ureditev grafičnega urejevalnika, ki bo omogočal boljši shematski prikaz lokacije in tipa posameznega objekta vodne infrastrukture. S podporo finančnega podatkovnega sloja o evidenci objektov vodne infrastrukture pa bo omogočeno bistveno boljše upravljanje na tem področju.

Dosežki na področju upravljanja voda

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je ob prvi obletnici ministrovanja poudarila, da je vlada do sedaj imela veliko posluha za sanacijo po poplavah in je za najnujnejše ukrepe na slovenskih vodotokih in vodni infrastrukturi, lani namenila kar 12 milijonov evrov. Med drugimi dosežki je ministrica predstavila tudi Direkcijo RS za vode, ki kot nov organ v sklopu ministrstva MOP. Tako bo odslej na enem mestu in v eni instituciji združene vse, do sedaj na številne inštitucije razkropljene in nepovezane upravljavske funkcije na področju voda. S tem bo upravljanje z vodami učinkovitejše ter poenostavljeno pridobivanje najrazličnejših dovoljenj, na portalu eVode pa bodo vsi podatki s področja upravljanja z vodami zbrani na enem mestu in tako brezplačno dostopni širši javnosti.

Dejstvo je, da generalni projekt »Posodobitve prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav«, ki vključuje tudi postavitev geodetske mreže 0. reda, predstavlja povsem nov »fizični mejnik« v geodetski stroki in bo predstavljala »hrbtenico« državnega referenčnega sistema v Sloveniji. Ta posodobitev bo omogočala tudi lažjo in boljšo povezljivost z evropskim referenčnim sistemom (ETRS), kar je zelo pomembno.
Dolgoročno pa bo ta posodobitev zagotovila tudi kakovostno georeferenciranje vseh prostorskih podatkov v Sloveniji, kar je navsezadnje v interesu vseh upravljalcev in uporabnikov teh prostorskih evidenc.

Prijava

Za komentiranje se prijavite