Dolgo napovedani in s fanfarami oznanjeni odhod tretje najmočnejše stranke iz Pahorjeve koalicije se je, kot za trenutno kondicijo vladne četverice spodobi, sprevrgel v burko. Razumemo še, da demokratični upokojenci svojemu vladnemu šefu ob odhodu zagotavljajo konstruktivno zvestobo za naprej. Verjetno niti demokrati v tukajšnjem političnem podnebju ne bodo rekli, da bodo odslej minirali vsako vladno namero.
Odhod po Heraklitovo
Bolj k burkaštvu Desusove poteze prispeva nespremenjena kadrovska posadka vlade. Edini minister, ki se vsaj napol še ima za desusovca, je mencaje in s figo v žepu ponudil odstop, premier pa se je galantno takoj odločil, da ga ne sprejme. In po bitki je vse tako kot pred bitko, resnost uradno bivše vladne stranke je enaka resnosti preostalega vladnega trojca.
Kljub temu ne dvomim, da se bo Erjavčevim glasna demonstracija “načelnosti” vsaj kratkoročno obrestovala. Ljudi pač ni zanimal drobni tisk o nadaljnji “konstruktivnosti” in o tem, da se bo okoljski minister dan po izstopu pisal enako kot dan pred njim, ljudje so videli mastni naslov, da Desus nepreklicno odhaja. To pa ni kar tako, Karl Erjavec se je kot že ničkolikokrat izkazal za princa (ali vsaj kljukca) ljudskih src.
Slednjič ima njegov odhod, ki je čisto po Heraklitovo hkrati vztrajanje v vladnih klopeh, a brez nadležne odgovornosti za poteze grdih vladajočih, širši pomen. V trenutku, ko je prav Erjavčeva druščina edini zanesljivi adut leve sredine v prihajajočem volilnem obračunu z Janezom Janšo (ne glede na to, kdaj slednji bo), ji opozicijski videz nedvomno lepo pristoji. Da ne more biti več kot (sicer učinkovit) videz, ni toliko krivda ali zasluga odstopljenega okoljskega in obrambnega ministra, pač pa strukture upokojenske stranke, ki je kot nekdanje in sedanje odlagališče zaslužnih kadrov tudi po odhodu glavnega tozadevnega jurišnika ideološko najpravovernejša skupina na levici. Zaradi tega lahko z novo opozicijsko fasado po volitvah postane vsaj izjemno nadležen kamen za Janševim vratom, ki mu bo preprečal vsakršno resnejše spogledovanje s korenitimi spremembami.
Za pokojninsko reformo in proti njej
Hkrati je z vrhovno upokojenko v državi v jarkih za pokojninsko reformo in s predsednikom upokojenske reforme v tistih zoper njo vladajoča politična opcija sijajno opremljena za odločilno etapo spopada o ključnem projektu Pahorjeve koalicije, ki postaja kljub drugačnim predvidevanjem vse bolj napet. Jeziček na tehtnici pa bodo prav upokojenci, ki utegnejo iz tabora nasprotnikov reforme pod težo strahu pred zaprtjem sedanje pokojninske pipe kaj kmalu preiti na drugo stran.
Ni zanemarljivo niti, da bi uspeh omenjene reforme 5. junija ali vsaj spodoben izid njenih zagovornikov skoraj zagotovo pomenil vstajenje že docela odpisanega Boruta Pahorja. V tem primeru bo današnja “konstruktivna” drža enako na mestu kot trenutno v naslovih bolj poudarjana opozicijska. Erjavec bo namreč spet lahko rekel, da je bil vedno za premierja in njegovo politiko. Saj se mu še ministra ni zdelo vredno potegniti iz vlade. In “vstali” Pahor se bo z veseljem delal, da je bilo res tako.
Foto: Vecer
