Odgovornost za resnico

Misel o težavah družbe, ki naj bo demokratična.

Ob spremljanju slovenske zgodovine zadnjih dvajsetih let, si je potrebno natočiti čistega vina. Nerazumna dejanja leve kot desne opcije dokončno izkazujeta logiko razvoja družbe. Vseskozi so sledili taki ali drugačni povračilni ukrepi, tako ene kot druge navidezne oblasti. Javno izražene besede o sporazumevanju, so samo pesek v oči in dokaz načina delovanja obeh politik: z delnimi resnicami zagotoviti službe v državni upravi ene ali druge opcije. Sožitje, ki je trajalo dvajset let. Vrhunec sprenevedanja in pravniške lažnivosti je vsekakor dajanje izjav ministra Viranta. Upam, da ko to pišem, nima že novega naziva. To je pravi stil, navijati uro in izkazovati razum na način, da zamenjaš resnico za neresnico in laž z dejanskim stanjem. Družba, ki sistematično goji negativno selekcijo pri kadrovanju, mora dobiti vlado četrtega nivoja. Če bi bilo drugače, potem pomeni to, da Darwin tako v njegovem surovem materialnem kot žlahtnem duhovnem pojmovanju, ne bi bil utemeljen.

Ena oblast je imela zaslombo v stalni in utrjeni državni upravi, druga v preprostih ljudeh, ki si morajo(mo) za življenja ustvariti celo delovne in posredno dobre razmere za življenje. Državna uprava je pritajeno čakala, da jo ne zmoti delovna preobremenitev in zahteva po delovnih rezultatih. Državljani države, večno drugi ljudje, pa so si iskali možnost preživetja skladno  in razumno s topoumno zakonodajo. Primerov, skladno z materialistično dialektiko je preveč, zato je najbolje, da si vsak bralec to poišče v njegovi neposredni okolici.

Trditev, da živimo v pravni državi je slaboumna in ne vzdrži resne presoje. Zakaj se vprašujemo o smiselno urejenih zakonih na eni strani in na drugi strani o etiki v pravni državi. Samo pregled in razmišljanje o takem vprašanju lahko izkazuje, da je nekaj strašno narobe, bolno. Tako je mamilarska združba v večjih mestih Slovenije še vedno prisotna in ne dovoli preko pravno urejenih instrumentov, da se jo sodi v Sloveniji, če so dokazi pridobljeni v drugih državah (Tosić&company). Na drugi strani pa se indici v drugi državi zdijo smiselno uporabljeni za ponoven pregon človeka, ki mu res ali žal ne morejo dokazati krivde (Janša&company). Kdo pozorno spremlja »norenje duha« v sedanjem času, bo moral priznati, pa četudi je sam del zgodbe, da na tak način tudi on in njegova okolica zavestno vzpodbujata k še večji zablojenosti ali bolje nepreglednosti temeljne nravstvene, človeške in duhovne usmerjenosti družbe kot celote.

Tako pravniki leve provenience branijo desne v skladu z zakonom, in pravniki desne provenience spet skladno z zakoni branijo leve kliente. Vsi pa družno razlagajo v »Pogledih Slovenije« in v drugih medijih, kako jim je etika in morala najvišja skrb. Prav imajo, saj lahko tako »etiko« izkazujejo vsak dan za »hudičevih« 200 EUR/uro!

Znano je, da je glavnino gospodarskih zakonov v državi Sloveniji napisala prav javno deklarirana pripadnica satanistične religije. O tem pa se ne sme govoriti, ker ne smemo stigmatizirati državljane še posebej, če imamo opravka z državljani, ki se javno ne deklarirajo za verujoče katoličane. Tudi to je eklatanten dokaz sfižene etike in morale določene stroke! Vsak razumen človek bi izvedel ukrep, da se kruha ali pogodb takim, ki so pisali obstoječe zakone ne da iz javnih sredstev, ali ne?

Tudi valovi vstajnikov kažejo prve znake nestrpnosti do drugače mislečih. To je dokazano in izpričano na večjem številu shodov. V teh gibanjih vstajnikov se izkazuje močan vpliv skrajno levih gibanj, ki bi želeli državo anarhije in navideznega in mirnega sožitja brez dela in rezultatov. Skoraj vsi, ki so reprezentanti vstajnikov so, ali politiki, ki imajo izrazit negativen odnos do rezultatov dela, ali pa so imeli težave z izkazovanjem strokovne kakovosti ali delavoljnosti v preteklosti.

Kako daleč je prišla zavest državljana Slovenije, je dokaz v norosti kamnitih kock v Mariboru, ki naj bi bil »vstajniško mesto«. Ob vsem uničevanju skupnih dobrin pride na nove volitve samo 30% volilcev. Spoštovani demokrati, kdo pa bo plačal, tako volitve kot uničeno javno ali zasebno infrastrukturo? Eni se gredo demokracijo drugi pa imajo(mo) pravico do poplačila stroškov. Če je to nova družba v RS, smo pa res pravi državljani v tej državi. Plačali bomo torej vsi slovenski davkoplačevalci, torej smo plačali Mariboru tudi vstajniško demokracijo v istem deležu, kot nas je državljanov cele Slovenije. Tako oni iz Haloz kot drugi iz severne Primorske ali ta, ki je iz Prlekije. Vsi tisti, ki imamo pravico, da delamo in da delamo preko osem ur! To je resnica, spoštovani vstajniki!

Resnica pride na koncu na površje. Žal, konca še ni videti. Nekateri bodo pač morali spoznati, da floskula o tem, kako potrebujemo nove obraze v Slovenski politiki nima logičnega nastavka v državi z dvema milijonoma ljudi. Priznati bodo morali, da jo to čista neumnost. Potrebujemo pa ljudi na položajih, ki imajo kaj pokazati in preprosto znajo, pa čeprav smo jih prej že vsaj dvakrat prekleli, ker so z ukrepi zahtevali rezultate in ne besedičenje. In da javno zaničevanje nima nič skupnega z dejanskim stanjem. Tudi Goebels, znani utemeljitelj PR, je prepričeval Nemce skoraj 10 let, da 6 milijonov Židov sploh ne obstaja.

Slovenska desnica pa bo morala spoznati, ne glede nato, kako močne so vezi z ljudmi, ki jim je duhovnost temeljno človeško vodilo, da je stava na enega konja neumnost in norost, še posebej, če se gremo demokracijo. Ko bo tak pogled dozorel, pa bomo doživeli razumno odpiranje vrat za demokracijo tako v državi za vse državljane in predvsem v strankah.

Vsi skupaj upajmo, da bo to čim prej.

Foto: Facebook