Odbor2014: Intervju z Damirjem Črnčecem

Predsednik Odbora 2014, dr. Damir Črnčec, je za tiskano obliko tednika Reporter opravil poglobljen intervju, v katerem je izpostavil nadaljnje načrte pri izvajanju aktivnosti Odbora 2014. Poudaril je, da se aktivnosti Odbora s prekinitvijo zaporne kazni za Janeza Janšo, žrtev politično montiranega procesa, ne bodo končale vse dokler ne bo v Sloveniji vzpostavljena vladavina prava za prav vse državljane. Vzpostavitev javnega prenašanja sojenj pa predstavlja enega izmed končnih ciljev delovanja Odbora 2014.

Črnčec je strogo obsodil besede dr. Dragana Petrovca, ki je množico, ki vsakodnevno protestira pred sodiščem, označil kot drhal. Odbor se je na besede odzval z mešanimi občutki, saj je težko razumeti kako lahko doktor s takšno besedo označi množico, ki vsakodnevno izraža nestrinjanje z delovanjem sodstva na Slovenskem, kar pa konec koncev predstavlja izražanje ustavne pravice. Zaradi škandalozne narave izjave, se je Odbor odločil ukrepati in pozvati državne organe k ukrepanju v skladu s pristojnostmi, prav tako je tudi naslovil vprašanje na Varuhinjo človekovih pravic in RTV SLO na tematiko širjenja sovražnega govora. Poudaril je, da je nujno zavedanje, da je RTV SLO javni zavod, ki je financiran s strani davkoplačevalcev, torej vseh nas in zato nikakor pod nobenimi pogoji ne bi smel sodelovati pri širjenju sovražnega govora.

Zavlačevanje s strani sodnice poročevalke Vesne Žalik, ki že več kot dva meseca ni predlagala odločanja o zadevi, za katero bi potrebovala zgolj en dan, je Črnčec komentiral kot »igro sprenevedanja, tiščanja glave v pesek in kar je najhujše neodločanja na Vrhovnem sodišču.« Na očitke, da Odbor s svojo kritiko sodne veje oblasti, ruši pravno državo, Črnčec odgovarja, da imamo državljani vso pravico kritizirati sodno vejo oblasti in od nje zahtevati odgovornost. Evropsko sodišče za človekove pravice nalaga, da ni možno kritizirati zgolj izvršilne in sodne veje oblasti, ampak tudi sodno vejo oblasti, prav tako pa je potrebno zavedanje, da so sodniki tisti, ki se ponašajo s trajnimi mandati in morajo biti zato toliko bolj odgovorni. Ni zanemarljivo dejstvo, da je na podlagi raziskave dr. Lovra Šturma, s Sloveniji kar 442 konkretnih primerov kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na podlagi podatkov Evropskega sodišča za človekove pravice, so slovenska sodišča ravnala napačno v kar 300 primerih. V letnem poročilu Varuhinje človekovih pravic je tudi razvidno, da narašča število državljanov, ki menijo, da so jim bile v sodnih postopkih kršene človekove pravice, v kar 7,4 % primerov se pritožbe smatrajo kot popolnoma upravičene. Prav statistika je tista, ki govori sama po sebi in zato se Odbor 2014 pri svojem vsakodnevnem delovanju ne bo pustil ustrahovati za nobeno ceno. Krivična sodba Janeza Janše, ki je bil zaprt zgolj na podlagi indicev, predstavlja vrh ledene gore, zato se je Odbor 2014 odločil, da se bo loteval tudi ostalih primerov, v katerih so bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine navadnih državljank in državljanov. Z namenom, da Odbor 2014 čimprej ugotovi imena in priimke sodnikov, je le ta zanje pozval predsednico Slovenskega sodniškega društva, poslana pa je bila tudi zahteva za dostop do informacij javnega značaja. Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča, je v odgovoru na pismo, omenil, da je pri vprašanjih na področju pravosodja, med drugim potreben tudi dialog s civilno družbo. Črnčec njegovo pripravljenost pozdravlja, saj le ta omogoča dobro podlago za razpravo v širši javnosti.

Več lahko preberete na strani Odbora2014.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.