Od Sv. Gore … do Škrbine

56
skrbina
Spominska plošča padlim in pobitim t.i. primorskim padalcem v Škrbini na Krasu.

Naključje je hotelo, da sem prav v dneh, ko so osrednji slovenski mediji pompozno napovedovali »partizansko mašo« na Sv. Gori pri Gorici, hodil po krajih Kristusovega delovanja v Galileji. Takoj mi je padel na um odlomek iz Markovega evangelija, ki je neposredno povezan z deželo vzhodno od Jordana: »Kdor ni proti nam, je z nami.« (Mr 9,40)

Ob omembi omenjene maše na Sv. Gori sam nikakor nisem ostal ravnodušen. Saj veste, Primorci, še posebej Goričani, smo čustveno vezani in povezani s tem milostnim krajem. Pripadam generaciji, ki je še osebno izkusila množična peš romanja iz domačega kraja na Sv. Goro. In je izkusila tudi doživeta pripovedovanja vaških očancev o junaškem boju proti okupatorjem, predvsem Nemcem, saj italijanskih vojakov niso jemali preveč resno. Ne čudim se tudi t.i. partizanski navezanosti na ta kraj. Saj, kot nam pravijo »posvečeni« mediji v teh dneh, je več kot 90 odstotkov partizanov izhajalo iz krščanskih družin. Pa pustimo ob strani tisto že skoraj ponarodelo zgodbo o tem, kako so primorski vosovci septembra 1943 reševali Marijino milostno podobo s Sv. Gore v Ajdovščino. Morda je začetno partijsko nezaupanje do Primorcev »najlepše« ubesedil Edvard Kardelj, ki je sredi februarja 1943 ugotavljal, da je 80 članov partije med partizani na Primorskem zelo majhno število. Našel je tudi vzrok za to: »Vemo sicer, da imate opravka z zelo zaostalim elementom.«

Ob tem velja priklicati v spomin zapisane besede duhovnika dr. Rudolfa Klinca (1912–1977): »Primorje je doživelo med drugo svetovno vojno najbolj trpko stran svoje zgodovine. Slovensko manjšino je dušil z ene strani fašistični vijak, bičali so ga vojni dogodki, z druge strani pa so ji zadajali težke rane notranji spori, različna gledanja in še zlasti svojevrstni razplet osvobodilne borbe ter socialne revolucije, ki jo je komunistična partija sprožila tudi na Primorskem.«

Ključ za razumevanje revolucionarnega eksperimenta, ki je bil natančno predviden že preden se je vojna začela, se kaže tudi v tem, da se je kljub številnim primorskim specifikam, npr. veliki naklonjenosti do partizanov, na koncu že med vojno in po njej, odvila ista revolucionarna »pravičnost« kot v osrednji Sloveniji. Dejstvo, da je partizanski boj organizirala in v nadaljevanju monopolno obvladovala komunistična partija, je vodilo v napoved in delno s prehajanjem v t. i. drugo fazo revolucije tudi že v uresničevanje revolucionarnega prevzema oblasti z značilnostmi sovjetskega sistema.

Pred omenjeno mašo na Sv. Gori je med t.i. borci in somišljeniki na Goriškem potekala prava mobilizacija, češ, pejmo tja gor, ker so nam tako ukazali »naši«. Torej forma in ne vsebina. Ob robu omenjene spominske maše je »oče naroda« Stanovnik med drugim izjavil: »Potrebujemo pomiritev med razprtijami, ki so nas razdvajale v preteklosti.« (povzeto po Primorskih novicah).

Poglejmo kaj je o pomiritvi oz. spravi z nasprotniki med drugo svetovno vojno izjavil njegov predhodnik na čelu ZZB Slovenije Ivan Dolničar (1921–2011), upokojeni general JLA: »Lahko bi rekli, da so s svojimi umazanimi dejanji v marsičem izzvali maščevanje, do katerega je prišlo po vojni. In tega mnogi danes nočejo ali pa ne morejo razumeti. Zato med partizani in okupatorjevimi pomagači nikoli ne more biti sprave, kakor si jo nekateri zamišljajo. To je bila izdaja najhujše vrste. Zaradi tega je bilo preveč žrtev in preveč medsebojne mržnje, ki še danes sega tudi preko grobov.« (Generalov let, str. 38)

Naj bralci oprostijo moji nevednosti, ampak nikjer nisem zasledil, da bi se kdo iz vodstva borčevske organizacije kadarkoli ogradil od teh izjav. Tisti, ki jih je podal, ni (bil) kdorkoli! Potem pa se retorično sprašujem, kakšen smisel in namen ima zanje udeležba pri maši na Sv. Gori. Prve cerkvene klopi so se šibile od t.i. pomembnežev, ki so jih zasedli. In pridem do zaključka, da je šlo za šou nekaterih, zelo ceneno predstavo za javnost. In še enkrat več za izrabo plemenitih misli in namenov tistih, vključno duhovnikov, ki so se omenjene maše »za padle partizane, talce, internirance in druge žrtve vojne« (povzeto po Prim. novicah) udeležili v iskrenem upanju za mir vseh pokojnih in molili za narodno spravo.

Potem pa sem se 11. novembra odpravil na tradicionalno spominsko slovesnost za padle in pobite t.i. primorske padalce, letos že šestnajsto po vrsti, ki je potekala v Škrbini na Krasu. Posvečena je spominu na primorske rodoljube, ki so se v Afriki kot italijanski vojni ujetniki pridružili zavezniškim britanskim enotam ter kot izurjeni radiotelegrafisti in diverzanti s padali pristali v okupirani domovini. Vstopili so v partizanske vrste, po vojni pa so nekateri izginili v nikoli pojasnjenih okoliščinah. Postali so žrtve revolucionarnega nasilja. Med 29 prispelimi padalci, ki jih je britanska SOE v šestih misijah v letih 1943/44 spustila med partizane, so štirje padli v bojih kot partizani, dva so ubili četniki, dvanajst (!) pa jih je po vojni »vzela noč«. Ubiti so bili brez jasnih dokazov, vloženih obtožnic in brez sojenja, še danes ni znano, kje ležijo njihovi posmrtni ostanki. Neuradno so jih obtoževali, da so imperialistični špijoni. Tragična podrobnost, ki pa razgalja delovanje povojnih slovenskih komunističnih oblasti: Tisti nekdanji padalci, ki so takoj po koncu vojne delovali na Hrvaškem ali v Srbiji, so bili podvrženi sumničenjem, vendar so preživeli. Umorjeni pa so bili predvsem tisti, ki so službovali v Sloveniji!?

Zanje se je slovenska javnost začela zanimati šele ob demokratizaciji, predvsem po zaslugi v Trstu živečega Johna Earla (1921–2013), nekdanjega pripadnika britanskih tajnih služb na Balkanu med drugo svetovno vojno. Pri tem mu je pomagal Ivo Jevnikar, novinar in publicist iz Trsta, ki je raziskoval ter objavil več prispevkov o tej tragični primorski zgodbi predvsem v tržaškem mesečniku Mladika.

In potem se je zgodilo tudi na državni ravni. Nekdanji predsednik države je, če se ne motim, leta 1999, tem pogumnim primorskim prostovoljcem kolektivno podelil visoko državno odlikovanje. Ata Stanovnik je takrat nekaj govoril o spravi in posmrtnem priznanju za njihov pogum. Ampak: Ti umorjeni možje in fantje so imeli imena in priimke, prav tako to velja za njihove morilce in naročnike njihovega umora. O slednjih še danes nič ne vemo! Ne, ne gre za maščevanje, ampak razgaljenje zločinske organizacije, ki je te nedolžne ljudi umorila. Tudi na letošnji slovesnosti v Škrbini se je govorilo le o tem, kako so ti t.i. primorski padalci »po vojni izginili«.

Slovesnosti, ki poteka pred nekdanjo domačijo Miloša Adamiča, enega izmed pobitih padalcev, se je udeležil tudi Ciril Kobal, edini še živeči iz te skupine. O pomenu dogodka priča tudi udeležba tujih diplomatov, kjer so posebej izstopali predstavniki Velike Britanije in Združenih držav Amerike.

Pred slovesnostjo je v župnijski cerkvi Sv. Antona Puščavnika v Škrbini spominsko mašo za vse umrle v vojnah, posebej za umrle t.i. padalce, daroval Milan Pregelj, vojaški kurat Slovenske vojske. No, tukaj pa je doslednost našega vojaškega vikariata, kajti omenjeni je sodeloval tako v Rovtah, kot na Sv. Gori in sedaj še v Škrbini. V Rovtah je doživljal očitke in klicanje na odgovornost, na Sv. Gori in v Škrbini pa je ostal precej neopazen. Očitno se odslej tudi katoliške maše med tistimi, ki imajo družbeno moč v Sloveniji, delijo na naše in vaše. Drži pa, da je spominska maša v Škrbini minila brez mobilizacije »naših«, brez predstavnikov ZZB, državnih in lokalnih oblasti ter predstavnikov sedme sile. Kako simbolno, prve cerkvene klopi so samevale…

Pa še to: Ko sem zvečer pobrskal po spletu, sem opazil, da sta oktobrski osebnosti po izboru bralcev in poslušalcev primorskih medijev postala glavna protagonista dogodkov na Sv. Gori. Srečno obema!

Foto: Renato Podbersič ml.




56 KOMENTARJI

  1. Dober prispevek, v katerem se vidi, da komunisti tudi katoliško sv. mašo izkoristijo za svojo manipulacijo – hkrati pa drugim politikom očitajo izkoriščanje zgodovine in Cerkve v politične namene.

    Potrebno je poudariti, da se komunisti v večini primerov niso maščevali, ampak je šlo tu za NAMERNE, organizirane zločine, ki so temeljili v njihovi ideologiji. 1500 civilnih žrtev v Lj pokrajini pred pojavom prvega vaškega stražarja.

    Veliko bolj potuhnjeno in manipulativno so se obnašali na Primorskem: tam so TIGRovc Vojka Premrla najprej ubili, nato pa so ga razglasili za komunističnega heroja. Komunisti so ga ubili, ker ni hotel postati komunist oz. ubogljiv komunistom.

    Vedeti moramo, da je v vsaki vojaški partizanski formaciji imel glavno besedo partijski komisar ( zagrizen komunist), ki ni imel pojma o vojskovanju. Zato so bile vojaške akcije dostikrat take katastrofe kot so danes katastrofalni propadi gospodarskih subjektov, ker jih ne vodijo sposobni managerji, temveč politkomisarji, birokrati. Plus to, da so ti politkomisarji izvajali serijsko pobijanje tistih partizanov, ki niso bili ravno zagreti za komunizem.

    Maščevanje: poznam primer, ki mi ga je povedal partizanski kurir: v četi je bil komunist, ki ga je pred kratkih mlada vaščanka ( obveščevalka partizanov, OF, terenka) odklonila kot fanta, ljubimca. Zato jo je v četi ovadil kot izdajalko. Par dni kasneje je par partizanov šlo v vas ponjo, odvedli so jo v gozd. jo mučili in ubili. Po čisti krivici.

  2. Čestitke za odličen prispevek.
    Ni kaj dodati.No.mogoče bi ga lahko objavile Primorske novice.Pa ga verjetno ne bojo.

  3. Odlična analiza.Dvomim pa,da se bosta nanjo odzvala “glavna protagonista dogodkov na Sv.Gori”,če jo bosta sploh prebrala.

  4. maša je maša.
    hvala bogu, da je bila in naj bo še kakšna.
    če jo kdo želi uporabit za svojo promocijo, bo to ob koncu njegov problem.

    tisti, ki so se maše “udeležili v iskrenem upanju za mir vseh pokojnih in molili za narodno spravo” niso s promocijsko udeležbo nekaterih drugih nič izgubili.
    kdo je v templju cestninar in kdo farizej, se ne prepozna vedno tako zlahka.

    dobro igra v teh primerih vojaški kurat – kjer se moli za te probleme, je zraven, kajti kristus je pri trpljenju vedno zraven.
    v tem smislu jemljem npr. tudi rožmanovo mašo za domobrance pred prisego. vsakdo, ki mašo intepretira kako drugače kot v luči želje po odrešenju, seje najhujše vrste razdor.

  5. Ta maša me spominja na priliko o svadbi, ko nekateri povabljeni svatje niso prišli v svatovskih oblekah. Služabniki, so povabili vse mogoče ljudi , ki so jih našli na poti. Biti povabljen ni dovolj, ob povabilu je potrebno na svadbo priši očiščen.

  6. Oče naroda tudi slučajno ni Janez Stanovnik…moralni oče SLOVENSKEGA naroda je Jože Pučnik! Sicer pa zelo dober članek!

  7. Morda ne bi bilo napak, če bi se kdo razpisal tudi o tem, zakaj se katoliški cerkvi nikoli prej ni zdelo potrebno opraviti take maše. Zakaj se je to zgodilo šele po petdeset letih? med partizani je bilo veliko vernih katolikov, verjetno celo večina in so večinoma ostali verni tudi po vojni. Enako je bilo med padlimi. kako to, da nobene mašne daritve ni posvetila tem svojim pripadnikom?

    • RKC marsikaj manjka a da ni opravljala maš za pokojne, tudi partizane je neumnost. Gre za to,
      da so partizanski liderjij 60 let načrtno uničevali vernost, uničevali cerkve in šikanirali verne ljudi – tudi bivše partizane.

      Čestitam g. Podbersič za odličen komentar.
      Se vidi, da ste razsoden in klen človek. Take rabimo, da bo Slovenija spet bolj normalno evropska.

      • Povarjeni Tone. ( … pripis admin.: za tako naslednje brezpotrebno besedno naslavljanje, bo podeljen drugi rumeni karton, čemur sledi začasna izključitev. …..)

      • Pokvarjen se ti zdim zato, ker sem malo razpihal meglo, ki je zakrivala dejstvo, da tvoj svet ni tako lep, kot želiš verjeti. ( … pripis admin.: za tako naslednje brezpotrebno besedno naslavljanje, bo podeljen drugi rumeni karton, čemur sledi začasna izključitev. …..)

        • Lepo si se podpisal – z Butelček, kar dejansko si.

          Še vedno pa nisi odgovoril, zakaj bi morala RKC imeti maše za komunajzerje.

          • Tone, tvoj namen je zgolj provociranje. Torej, najprej odgovori na vprašanje, pa nehaj provocirati.

            Na tvoje provkacije pač ne bom odgvoarjal. Najprej ti odgovori na vprašanja.

          • Nikjer nisem trdil, da bi RKC morala imeti maše (za partizane, ne komunajzerje – če tega ne ločiš, pojdi na servis).
            Odgovor pa imaš že nekaj časa zgoraj.

        • Ni vprašanje, zakaj bi, ampak, zakaj ni, glede na to, da sicer daruje maše za vse mogoče in nemogoče namene.

          lahko bi odgovoril, zakaj ni in pika. Problem je, ker na to vprašanje ni nihče od vas odgovoril, ampak ste začeli nakladati o zatiranju vere, komunajzerjih itd.

          Jaz bi bil povsem zadovoljen z odgovorom, da tega ni naredila zato, ker ji ni treba.

  8. Jaz ne govorim o bistvu članka, ampak sem ob članku postavil vprašanje, ki se mi zdi bistveno za temo, ki jo obravnava.
    Kaj pa ima šikaniranje vernikov s strani partije opraviti z mašo zadušnico za padle člane katoliške cerkve. Kolikor vem, se cerkev ni branila plačil za maše za padle partizane, ki so jih plačevali njihovi svojci.

    J:M, resnica ni tako enostavna, kot mislite vi. Pojasniti bi bilo treba, kako to, da statistične raziskave pokažejo, da smo Slovenci po vernosti primerljivi z državami srednje in zahodne Evrope, kjer komunizma niso imeli. Hrvaška in Poljska pa izkazujeta celo večjo vernost kot zahodna Evropa. Za časa komunizma so bile cerkve enako ali celo bolj polne kot so sedaj.
    S tem ne želim zanikati, da ni bilo šikaniranja vernikov, saj je bila ena od komponent partijske ideologije tudi ateizem. Članek pa je ravno tako izrazito ideološki in prepriča vse, ki so tudi prej mislili enako. Ideolog lahko “dokaže” vsako svojo idejo, ker ga zanimajo samo dejstva, ki njegovo prepričanje potrjujejo, nasprotna pa ne. Po tej poti se ohranja prepričanje, ne pride pa se do resnice.

    • Ideolog lahko “dokaže” vsako svojo idejo, ker ga zanimajo samo dejstva, ki njegovo prepričanje potrjujejo, nasprotna pa ne.
      ============
      In točno to in izključno to počneš!

      • Tone je en pokvarjen provokator in nič drugega.

        Tebe Tone pa ne zanimajo niti dejstva, ampak le laži, ki so ti jih komunajzerji vcepili.

      • Kaj pa če bi enkrat za spremembo komentirali moje konkretne izjave in ne mene?

        Z diskreditiranjem mene ne boste odgnali za vas neprijetnih dejstev. Najbrž se sploh ne zavedate, da se poslužujete magijske prakse (čarovniški zagovori), ki jo vaša cerkev obsoja.

        • Tone, ti o neprijetnih dejstvih še pojma nimaš. Ti le provociraš, tako, da je tudi reakcija temu primerna.

  9. “Zakaj se je to zgodilo šele po petdeset letih? med partizani je bilo veliko vernih katolikov, verjetno celo večina in so večinoma ostali verni tudi po vojni”. (Tone)

    Zakaj, zakaj? Ne tako naivno! Ker vsaka stvar potrebuje svoj cas. Cas za rojstvo, za rast, zrelost in cas za smrt, pomembne besede Pridigarja iz SZ, katere je citiral Kucan v Kocevskem Rogu, ko je bil se predsednik.
    Ce je pa Kucan zaradi tega veren, agnostik, ateist, ali samo ne-vernik, je drugo vprasanje. Verjetno ne-vernik, ker je to bolj komodno za takega, ki boga ne rabi.
    Verjetno je bila vecina partizanov v svoji mladosti verna, ker so bili takrat drugacni casi in skoraj vsi verni. Potem pa, ce so kaj pobijali nedolzne ljudi, o cemer govori gornji clanek, jih je vera mladosti in domacega kraja minila, zapustila. Sicer pa od veroucnih casov se vemo kako clovek ubije boga v sebi. Z grehom.
    Ko so ubili kakega duhovna ali zazgali cerkev, kjer je se gorela vecna lucka, kar pomeni, da naj bi bog tam stanoval , pa se ta bog ni nic zganil in jih na licu mesta pokoncal, so dokoncno dokcno izgubili vero.
    S tem, ko so pobijali ljudi, so sami ubili boga v sebi.
    S takimi dejanji so se sami katapultirali iz Cerkve.
    Enako so mislili njihovi domaci. Ko je oce, narodni heroj zbolel in umiral, seveda niso klicali duhovna. Bil je civilni pogreb, ampak z muziko in na grobnem kamnu se je blestela rdeca zvezda.
    Masne daritve zanj ni bilo, ker je nihce ni narocil. Sicer pa od osvoboditve dalje moz ni bil vec cerkveni pripadnik, ceprav je bil krscen.

    • Tone ni naiven. Pa te je pretental! V RKC so maše lahko naročene, in vse naročene maše se morajo tudi opravljene. Tudi nenaročene, a vsaj če jih je Cerkev tudi pokopala. Take kot je bila tale, pa najbrž še ni bilo, saj je nihče niti ni hotel. Tudi pater Knavs je tu v zagati, komu je maševal.

    • V kakem izmišljenem svetu pa ti živiš, Jan? Na partizanski strani je padlo okoli 30 000 ljudi. Vsi niso bili narodni heroji in partijski ideologi, ampak navadni ljudje, ki so se udeleževali tudi verskih obredov kjer je bilo to mogoče (če je bil med njimi duhovnik ali na osvobojenem ozemlju) in cerkveno pokopavali svoje padle. Sam se iz otroštva spomnim pripovedi, kako je partizanska četa prisostvovala maši v naši farni cerkvi. Pripovedovali so, da je četa med mašo stala sredi cerkve, med povzdigovanjem pa niso pokleknili, ampak na povelje zavzeli vojaški položaj mirno.
      Iz gozdov pa se jih je vrnilo več kot sto tisoč. Vsi ti niso pobijali v Rogu in zažigali cerkva, bil bi prevelik dren. Sicer pa med vojno niso zažgali nobene cerkve zato, da bi uničili večno lučko, ampak zato, ker so domobranci božji hram spremenili v vojaško utrdbo. Partizani verniki so ostali verni tudi po vojni, verni svojci pa so za padle partizane plačevali maše zadušnice. Da vsak, ki podpira partizanski boj, obvezno sovraži cerkev in vero, lahko verjame smo nekdo, ki vse svoje vedenje črpa iz kakega župnijskega glasila. Tam pa praviloma lahko najdemo samo sveto preproščino.

      • Vidiš, kako ste komunajzerji pokvarjeni. Še navadne partizane ste nategnili.

        Spet pa lažeš.

        Cerkve so med in po vojni zažigali izključno iz komunajzerske hudobije.

        Ti Tone sovražiš Katoliško Cerkev, kristjane, krščansko vero itd…

        Sploh pa pošteni partizani ne morejo opravičiti komunajzerskih zločinov, katerih še danes nisi obsodil.

      • Alojz, navedi en sam primer zažiga cerkve med vojno samo iz komunajzerske hudobije, ki v njej ni bilo domobrancev.
        Sicer izpadeš največji lažnivec.

          • Samo na kočevskem so jih tudi rušili, pa ne med vojno. Med vojno so jih uničevali Italijani, ki so požigali prazne kočevarske vasi, da se v njih ne bi naselili partizani. Po vojni so delo dokončale nove oblasti, v glavnem v 50ih. Z namenom, da ustvarijo nenaseljeno področje za vojaške potrebe, ki je v rabi še danes. Ne trdim, da cerkva niso rušili z zadovoljstvom in kakšno več, kot je bilo v planu. Vendar jih niso rušili izključno iz verskih razlogov, sicer jih ne bi samo na Kočevskem. Tendenciozno je reči, da so jih samo na Kočevskem podrli več kot 90, saj bi jih v tem primeru morali po vsej Slovenji vsaj 1000, pa se ne spomnim nobenega primera. Malo poštenja ne škodi, Riki.

            Sam sem kot otrok celo od daleč opazoval rušenje ene teh cerkva – božjepotno cerkev na Zdihovem. O tem hribu in vasi najbrž niste slišali nič, čeprav je tam vse, kar so tajnega zgradili komunisti na Kočevskem. Kočevska reka je bila samo spalno naselje za delavce na Zdihovem. Zaklonišče kot je v Gotenici pa so gradile vse vlade po Evropi in ameriki iz strahu pred atomskim napadom.

          • Zanimivo, da so na relativno “rdečem” Goriškem “uničili” samo eno cerkev – ruševine sv. Katarine nad Novo Gorico. Sv. Marijo na Vitovljami, staro romarsko cerkev, ki so jo Nemci med vojno minirali, so v šestdesetih obnovili.

            Sedaj pa prosim navedite cerkev, ki je bila uničena od komunistov iz čistega verskega sovraštva (in ne kot posledica uporabe slednje v vojaške namene). Slovenski ekvivalent moskovski katedrali Kristusa Odrešenika, uničeni leta 1931, če želite.

        • Tonček, spet provociraš. Glede na to, da so domobranci bili verni, boš težko našel cerkev, kamor domobranec ne bi vstopil.

          Ti je pa že Aklfe odgvoroil.

          Vse cerkve, ki so jih tako ali drugače uničili komunajzerji, so bile uničene zgloj iz sovraštva do kristjanov.

          • Navedi eno cerkev, ki med vojno ni bila uničena v boju.
            Mar boš trdil, da so domobranci hodili k šmarnicam v tolikšnem številu in s toliko orožja, da so potem lahko več dni streljali ven.

          • Veš Tone, poleg šmarnic, ki so zgolj v maju, so domobranci hodili k vsaki nedeljski maši – in ja, v velikem številu, saj jih je bilo veliko.

            In če so bili vojaki, so jasno bili oboroženi.

            Kakšne neumnosti kvasiš.

          • Veličastna božja hiša, do roba polna bomb in patronov.
            Najbrž so ministranti namesto zvončkljanja sprožali rafale.

  10. Pisalo je tudi, da je imela ta maša nekakšen spravni namen.
    Maša na Sveti gori je imela opraviti s spravo med Slovenci natanko toliko, kolikor je imela z njo opraviti tista v Kočevskem Rogu, ki jo je z iskrenimi nameni vodil slovenski rodoljub in takratni slovenski nadškof Alojzij Šuštar. Tudi tam sta bila prisotna Kučan in Kocijančič, kjer je slednji, mašo preždel z rokami v hlačnih žepih.

    Iskrenost njune prisotnosti čutimo še danes, in jo bomo toliko časa, dokler ne bo vsa ta komunistična druščina zdrsnila v politično obrobje in presahnila. Ker se pa ravno tega najbolj boji, nekatere burleske, ki se ji zdijo uspešne, ponavlja z drugačno zasedbo igralcev.
    To pa je na žalost tudi vse, kar zmorejo danes živeče partijske elite prispevati k spravi Slovencev.

  11. Na Pašniku (pardon, Časniku) me vedno znova fascinira dvoličnost komentatorjev. Razni alojzi neverjetno radi opletajo z uporabo logical fallacies, ko se jim zdi, da jim je to v prid. Seveda jim to ne preprečuje, da sami ne bi mahali z rdečim slanikom ter ad hominem, ko jim to ustreza. Tone je nenadomo postal “spregledan provokator”, ker je postavil čisto legitimno vprašanje.

    Torej, kateri apologet domobranstva se bo ojunačil in navedel slovensko cerkev, ki je bila uničena iz čiste verske nestrpnosti, kot radi trdite, da se je dogajalo, tako kot recimo katedrala sv. Kristusa Odrešenika leta 1931 v Moskvi? Pa ne omenjat cerkva, v katerih so se zaredile razne oborožene formacije iz taktičnih razlogov, prosim.

    • Predvsem najbolj dvoličen si ti.

      In kot običajno si kot pravi bukov advokat solidarno priskočil na pomoč Tonetu in braniš njegove provokacije.

      Ti si pač tudi namenoma žaljiv do drugače mislečih.

      • Še vedno mi nisi povedal, katera slovenska cerkev bi ustrezala kriteriju minirane moskovske katedrale. Če nekaj trdiš, sogovornik pričakuje da to podkrepiš z dejstvi.

        Dajmo Alojz, saj so te vedno polna pljuča argumentov, dejstev in logičnih napak.

  12. Hojla, Lovskioklepnik, lepo se dopolnjujeta; naivni in površni Tone in daljnosežni brihta Lovskimoklepnik – zakuga, hudirja, si nisi našel ruskoblagodušnega in solzavega imena, npr.Solznaja Katjuška ali Josif Metaljničuk?

    Dost heca, zdej pa resno: tema :
    Maša na Sv.Gori & ne me farbat!

    Nekdanji krščanski socialist in skrivaški Partijec Janez Stanovnik, posluši tole spodaj, pokorno javljam!
    Leta grejo, strah leze v kosti.Najbrž.
    Kje si našel pravičnika p.Knausa, da ti drži glajhštango naivnosti?
    Ta finta ti ne bo pomagala.
    Eni Slovenci smo siti tvojih smrtonosnih OF nategaušen!
    Pa veš zakaj?
    Nategnil si Slovenski narod 1941,1943,1945..itd , nategnil si Krščanske socialiste in velenategnil si, na suho, boleče, svojega sodruga, genija in bednika naivnoidealista par excellence, g.tov.Edvarda Kocbeka.

    Janez ,preden greš še kdaj(javno bombastično) k maši, je potrebna tvoja javna spoved in opravičilo vsem, ki si jih vrhunsko nategnil in izdal za svojega dolgega lagodničnega življenja.

    Kako si drzneš? Krčmar si, ki se speneveda in vleče, najprej Primorce in ostale Slovence za nos!

    Dobro, lepo, da si se skorajžil v enem delčku vesti in si prestopil prag Sv.Gore, v redu.

    Lepo je, če je v tem slutiti opravičilo za tvojo tovarišijsko prevaro tisočletja Slovenskih rodov!

    Pišem, ker vem, da se boš moral spovedati javno pred narodom. Če drugega ne, oprosti, p’rjatu Kocbek, nategnil sem te, prevaral sem te, zapustil sem te! Oprosti, nisem ti pomagal, zatajil sem te, tebe in tvoje zveste tovariše v tisočih! Oprosti.Oprostite. Bil sem naiven, neumen, lakomen. Amen.

    ZATEM, POTEM GREŠ LAHKO PO SPOVED DO g.KNAUSA.
    Da bo veljavna.

    Glej, logos: Grem in človeku odbijem uho.Nihče ne ve, nihče me ne kaznuje.
    Grem po spoved in se pokesam, revež brez ušesa pa ostane revež.
    Odveza, spoved ne velja.Pika.

    ŠELE POTEM NAREDITA NASLEDNJO MAŠO!

    Pa ni treba na Sv.Goro!
    Gremo, simbolno na Kurešček.
    Povabim vse, ki na tej strani pametujejo zakaj so ali niso partizani – raje komisarski partijci – kurili in minirali Sv.hrame naših slovenskih prednikov, ki so jih lačni in bedni delali stoletja!

    Bil si prvi med tistimi, ki ste veleizdali ter pustili na cedilu ogromno maso krščanskih poštenih socialistov, ki so ostali v hudi nečloveški nemilosti Jugopartije in morilca narodov Slovenije in Balkana, Josipa Broza, Kardelja, obeh Kidričev,Mačka in Rozmanovih dvojnikov, itd, itd!

    Dejanje sprave, lahko jo storiš, enostavno imaš moč! IZPOLNI SVOJE POSLANSTVO. Potem, morda se daš med zaslužne naroda.
    To,naredi, ne pa da spet in spet spuščaš medlo meglo po trpeči slovenski deželi-kakšne puhlice, si, človek govoril ob prilike te maše na sv.Gori? -samo Bog ti lahko pomaga!

    Povej,kako in zakaj si nategnil veleuma in naivneža, g.Kocbeka in kaj so bile pogubne posledice dolomitske puhle izjave in tvoj prestop v Partijo za vse Slovence.
    Za verne, neverne,neumne,pametne in za naivne, seveda.

    Noben spovednik te ne more odvezati teh grehov v tekstu zgoraj, če se javno ne pokesaš.
    Javno, ker si bil predstavnik in si masovno vplival na potek krvave vojne.

    Brez javnega priznanja in brez javne prošnje za odpuščanje te greha trdosrčnosti ne more odvezati nihče na Zemlji ,ne na Nebesih.
    Tvoji trdosrčni grehi so grehi proti Sv.Duhu in tudi sam Bog Oče ,ki ima Sv.Duha v sebi ti tega ne more odpustiti.
    Vprašaj g.Knausa.
    Brozova spoved ni bila vredna počenega groša, prav zato.
    Daj, razmisli, enostavno je in še je čas.

    In ne nas več basat s puhlicami kot prejšnji teden-tvoje besede so bile poniževanje mnogih, ki poiskušajo biti zvesti sebi, svojim idealom, svoji veri in postavi, veri v Večnost in tudi v pravičnost na Slovenskem!

    Doli z Nebes te gledajo najmaj: žrtev Janko Premrl Vojko, izdani Edvard Kocbek, mučenik Lojze Grozde in te prosijo:”Janez,pamet v glavo,opravi poslanstvo, pokesaj se javno, povej, da si grešil in ti bo odpuščeno”.
    Daj, Janez Stanovnik. Zdaj je čas. Potem ga ne bo.-Da se ne boš začudil, ko zaprhutaš na ono stran!”
    Naredi to, če hočeš biti še kdaj mož in dedec.
    NAROD BO ZADIHAL SVOBODO;LAHKOTNOST IN NAJVIŠJO ZAPOVED VSEH ZAPOVEDI: LJUBEZEN!

    Ne more ti biti odvezano in odpuščeno po samo!spovedniku, dokler živi zadnji potomec, ki pomni in zakaj je njegov prednik bil žrtev tvoje zmote, prevare in lahkomiselne neodgovornosti, pa ti ni odpustil! Teh je v Slovenski deželi, čez palec, na tisoče!

    V zapisu zgoraj, o Škrbini, se vidi ves blef in beda neke maloveljavne maše na Sveti Gori.Žal.Škoda.
    Naj nam vsem Bog pomaga.

    • Simpatičen spis, sicer TL;DR, ampak ok.

      Politični kapital, ki ga kuje Stanovnik, me ne zanima toliko, kot me zanima čemu tisti, ki širijo trditve ala “Cerkve so med in po vojni zažigali izključno iz komunajzerske hudobije.”, ob proti argumentih ne znajo/nočejo stati za njimi ter se zatekajo k diskreditaciji sogovornika.

      • lovskioklepnik, tebe sploh ni treba diskreditirati, ker se kar sam.

        In zdaj se kujaš.

        Dejstvo je, da so komunajzerji vse počeli izključno z namenom boja za oblast in sovraštva do tistih, ki jih niso podpirali.

      • Ja,dragi Oklepnijagr!

        Ble so cerkve, ki so zagorele v borbi, seveda.
        Narobe je bilo, da takih niso komisarji pustili pogasiti.Tle so krivi oni, ki so cerkev utrdili in oni, ki so jo sesul.
        Najbolj grdavšno pa je bilo,ko so Božji hram uničili
        po končani borbi,Razlog sploh ni pomemben.

        Hudo je za tistimi cerkvami, ki so bile uničene iz čiste hudobije.
        In za tiste, uničene z bolnim nagonom uničevanjem Svetega, med vojno ali po njej, pa je seveda hudo zaradi težko živečih prednikov, ki so jih naredili
        hudo mukoma , za nas, ki tega bogastva ne vidimo več ali za one, ki so, spet mukoma,morali obnavljati ali zidati nove.

        Kolk je katerih, pa vedo v kakem arhivu ali pa pri kakem hudem poznavalcu te teme-Griesser Pečarjeva najbrž ve, a ne?
        Morda se kdo oglasi na to temo?

      • Naravnost neverjetno logiko se greste. Ne veste ali je bila kaka cerkev podrta kar tako in hkrati trdite, da je bila. Podatke o tem pa ima morda nekdo drug. Tako lahko razmišljajo samo poškodovani možgani, ki so se dali prepričati, da vsak komunist patološko sovraži cerkev in vero. In potem lahko vidijo celo stvari, ki jih ni. Če bi poznali cerkveno zgodovino, bi vedeli, da so kristjani, takoj ko so postali državna vera, pričeli podirati poganske templje ali jih spreminjati v cerkve. To so počeli zato, ker so bili prepričani, da je poganstvo za človeka slabo. Enako so komunisti verjeli, da je vera za človeka opij. To teh dejanj ne opravičuje, jih pa pojasni.

        Lahko pa vam jaz navedem eno cerkev, ki je verjetno bila porušena iz verske nestrpnosti. To je cerkev v Moravi pri Kočevju. To je na narodstno mešanem ozemlju kjer vasi niso bile čisto izpraznjene. Rušenje so načrtovali tudi v bližnji Banja Loki. Ker tam niso imeli prav nobenega izgovora, so načrtovali novo cesto naravnost čez cerkev, a so se farani uprli in cesta teče mimo cerkve.

  13. “Gremo, simbolno na Kurešček.
    Povabim vse, ki na tej strani pametujejo zakaj so ali niso partizani – raje komisarski partijci – kurili in minirali Sv.hrame naših slovenskih prednikov, ki so jih lačni in bedni delali stoletja!” (Francisek)

    Nekatere misli od Franciska so prav pretresljive, resnicne in gredo pod kozo. No, misli so se mu vcasih malo zapletle, ponavljale in bi se jih dalo tudi drugace izreci. Sicer pa le tako naprej. Ce bi tak govor recimo prebral, seveda stilisticno izpiljen v Teharjah ali v Kocevskem Rogu, Gregor Cusin, bi ga se Janez Stanovnik prenesel. Francisku svetujem mu, da ga predela in poslje “Novi zavezi”.
    Pozitivno pri Francisku je, da “zadevo” Stanovnik (ne da bi nasteval vse druge podrepnike) obravnava pravicno in brez sovrastva. Gre se mu, da bi Stanovnik svojo krivdo do Kocbeka in naroda priznal, ker je vec kot ocividna. Ce bi Stanovnik svoj del priznal bi spravi prebil led.
    Kocbek je sicer tudi koloborater in politicni izdajalec, sicer pa naivni idealist, ki se je spreobrnil in spokoril, ceprav ga je to veliko stalo.
    No, Stanovnik je pa zakrknjen odpadnik, dvolicnez, izdajalec in stremuh, ki trenutno samo malo signalizira, da ima se malo kristjana v sebi. Kljub temu je nam kristjanom gotovo blizji kot njegova krvava tovarisija, ki je ostala zakrknjena tudi v smrti.
    Z Stanovnikovo spreobrnitvijo ne zgleda niti tako slabo. Tu mislim na njegovo nekdanjo izjavo, da je za povojne poboje dal ukaz sam tovaris Tito. Tu se enkrat ni zlagal in je v bistvu osral Tita, svojega bivsega boga.
    Upam, da je po dusi, katero gotovo ima, ker je noben clovek ne more izgubiti ali ugonobiti, cetudi jo taji, le boljsi kot njegovi KP tovarisi Kardelji, Kidrici in Macki.
    Ti se gotovo ne bi tako “zavrgli”, da bi soorganizirali taksno prireditev s enim franciskanom na sv. Gori. Za tak korak je pri teh ljudeh potreben skoraj nadcloveski napor. Upam, da bo moz nadaljeval v tej smeri. In za pomiritev svoje duse naredil naslednji korak k spravi do samega sebe, do pobitih in do boga. Casa nima vec veliko. Izgubiti pa tudi nima vec kaj.
    Vsi razzaljeni in ponizani, katere je imel do sedaj za norca, mu bodo hvalezni.
    Potem ta nenavadna epizoda s p. Knavsom in maso na sv. Gori ni bila zaman.

    • Seveda bodo zavrgli Tita. Jasno, on je dal ukaz! Vse samo, da jaz nisem nič kriv! Mi smo samo izpolnjevali ukaze, revčki.

    • Da,g.Jan.
      Hvala za mnenje.
      Pomaga mi verjeti, da bosta tako Stanovnik in g.spošt.pater Knaus slišala in do naslednje maše poiskusila dobro idejo izboljšati.
      Jasno je, da ideja je lahko prelomno fantastična.
      Ampak, seveda, če hočeta odigrati nakazano odrešilno spravljanje naroda, prisluhneta pozitivizmu izboljšav, ki klijejo na vseh koncih in krajih.

      Sam vidim, da povzamem bistvo:
      1.Sveta Gora je znanilec spravnega procesa.
      Bravo g.Knaus in bravo tov.Stanovnik!
      2.Kraj lahko ostane, če nimajo moči premakniti ga.
      Primorska je preblagi kraj in zavajalno mimohaja
      resnično globino groze posledic bratoklavske vojne
      41-45, žal.
      3.Predlagam,da iz razlogov, ki sem jih že navedel,kraj
      zbistritve slovenskih duhov preteklosti, kraj kesanja
      in odpuščanja prestavijo na Kurešček.
      – kraj je močno simbolen zaradi načina skrunitvenega
      uničenja cerkve
      – je še bolj simbolen ,ker se je obnovil na podlagi
      čudežne Marijine najave in izvedbe po bodočem
      blaženem, po mojem mnenju svetniku, očetu Špeliču.
      Sploh nismo realni in smo neresni, ker se ne zavedamo, da je oče Špelič dobil najavo od Matere Boga samega.Prvega in edinega,Stvaritelja vseh vesolij in kralja taistega.
      A se nam sploh sanja kako globalnoplanetarna in v Vesolje vpijoča je zadeva?
      (Mimogrede: Za svetnika bo veliki duhoven in Božji poslanec šel, ko bo slov.Cerkev enkraodrasla,seveda…
      tudi po novih Knausovih slediteljih)

      g.Špelič je šansa in je svetilnik in garant!
      On kaže pot Stanovniku Janezu in nam vsem s svojo potjo partizana, miličnika, zakonskega moža, duhovnika in Božjega univerzalnega (messengerja)pričevalca mučenika s stigmami, ki je še kako slišal glasove Nebes, Marije
      iz Medžugorja, ki se je napila žalosti od neupoštevanja njenih sporočil pred razpadom Juge in pred Balkansko klavnico 91-96!

      Kurešček je središčna energetska točka slovenskih zemeljskih in energij Božjega kraljestva

      Na Kureščku se bo zlomilo sovraštvo med brati in sestrami in tam bo pekel, ki ga je Satan zakuhal Slovencem, premagan.

      Kurešček je središče okoli katerega se je geografsko, vključujoč Notranjsko in Dolenjsko kotilo zlo nacizma, fašizma in komunizma in obrodilo nesluteno trpljenja, groze,krvi in ubijanja ter zlobnega sovraštva, ki bruha
      in sika dandanašnji.
      Zaradi vsega tega je karma naroda grozovito zapacana in duša ranjena.Energije ne stečejo in ne stečejo.

      Stanovnik, čas je napočil.
      Govorili so in pisali, da si oče naroda.Sam veš ,da to nisi nikoli bil, naredili so te.

      Zdaj pa lahko stopiš v bok junakom in možem naroda, ki so stradali, garali, trpeli in umirali za stvar.

      Lahko si zaslužiš titulo, ki so ti jo narisali, ker so jim tako rekli.
      IZBORI SI JO RESNIČNO ZDAJ IN NAREDI,KAR MOŽU VELEVA STAN!
      SPET BOŠ ZASEJAL SPRAVO IN KAL LJUBEZNI MED SLOVENCE.

      IN TOVARIŠ; KI SI GA TAKO GRDO IZDAL; KOCBEK TI BO Z NESLUTENIM VESELJEM ODPUŠČANJA POSTLAL OŽARJEN
      PROSTOR ČASTI, VESELJA LJUBEZNI IN LJUDSKE TER VEČNE BOŽJE SLAVE.
      Angelski orkestri ti bodo brenkali preostanek neminljive Večnosti ali pa se ti bo Satan krohotal v grozi večne bede, ponižanja in totalne groze.

      Tole sem napisal, ker želim dobro in ti, Stanovnikov Janez, kažem Lučico večnega veselja.
      Če jo zaiskriš, bo zasijala Slovenskemu rodu in Božja nagrada bo obilnejša od predstavljive možne!

      Vse dobro, Janez. Pojdi na pot.

  14. “3.Predlagam,da iz razlogov, ki sem jih že navedel,kraj
    zbistritve slovenskih duhov preteklosti, kraj kesanja
    in odpuščanja prestavijo na Kurešček.
    – kraj je močno simbolen zaradi načina skrunitvenega
    uničenja cerkve…”. (Francisek)

    Pisete o “skrunitvenem” nacinu unicenja cerkve na Kurescku. Ce veste kaj vec, bi lahko popisali kako so jo menda najprej okupatorji, potem pa osvoboditelji skrunili in unicevali?
    Izgleda, da tega nasega Stanovnikovega Janeza morda celo od blizu poznate?
    Po moje ni navaden ampak en zelo kompliciran kranjski Janez. Spet cisto drugacen tip, kot drugi KP politiki, recimo Janez Kocijancic. Doloceno upanje, da bi on utegnil prebiti led za spravo vidim v veri njegove mladosti in vrednotan domace hise, ki je bila menda zelo verna in zapisana vrednotam krscanske demokracije. Vse to pa postajaja za starega cloveka vedno bolj aktualno, cimbolj se priblizuje smrt.
    Vi zelo cislate bozjega sluzabnika Franca Spelica, ki je v Sloveniji precej neznan. O njem je pisal v svoji kolumni samo Alojz Rebula. Ali ga vi poznate bolj od blizu? Uradna Cerkev o njegovih Kristusovih ranah, stigmah, molci, slicno kot o Medjugorju.
    Kolikor jaz vem, so bili njegovi duhovni sobratje do njega do konca nezaupljivi in odklonilni. Ne nazadnje, ker je bil v partizanih, potem celo oznovec, ateist, policist, porocen, konvertit, duhovnik, stigmatizer in stalno bolan. Prevec nenavadnih stvari za eno normalno osebo.
    Pisete, da bi lahko celo postal kandidat za blazenega?
    No, tu ima gotovo priloznost , da se po njegovi priprosnji zgodi cudez. Ce se bo v sedanjih razmerah slovenski narod spravil, bo cudez.
    No pa molimo, da bi kandidat za blazenega Franc Spelic iz nebes toliko casa gnjavil, oziroma izprosil nasemu Janezu Stanovniku nadclovesko moc, da bi 84 letnik, dokler ga je se kaj v hlacah kot predsednik zveze borcev, priznal pred slovenskim narodom partizanske vojne zlocine in se javno potrkal na prsi.

  15. Da, g.jan!

    Upam, da je Stanovnikov Janez dojel, da nosi enega dveh ključev do sprave Slovencev čez in skozi lastno Odrešenje.

    Ni kaj, rabimo še Milosti Božje, da Janezu resnično vžge ter ,da se otrese spon zemeljskosti-ki mu itak polzi med prsti- in začne klicati ,prositi Blaženega Lojzeta Grozdeta,očeta Špeliča in p’rjatla Kocbeka, da mu izprosijo, da se mu zabliska končno med levim in desnim ušesom, tako, da resnično zasliši v nebo vpijoče prošnje
    Slovencev po miru in po spravi ter naredi končni korak,da navsezadnje sede na stran zaslužnih mož naroda Slovencev!

    Bogdaj,srečo in zdravo pamet!

Comments are closed.