Slovenci smo pred dvajsetimi leti dosanjali svoje sanje. Izborili smo si samostojno državo in postali svobodni. Vsaj mislili smo tako. Svoboda v zavesti Slovenca v zgodovini ni bila ravno domač pojem, kaj šele dejstvo. Vedno smo bili, kakor je dejal Cankar, hlapci drugim, večjim narodom. Kot takega pa nas je ohranila naša neizmerno bogata kulturna dediščina in vrednote, ki smo jih s tem privzgojili.
Kakorkoli ocenjujemo protestantsko gibanje, najsi ga gledamo s simpatijo ali ne, ima za razvoj slovenske kulture in naroda velike zasluge avtor prve knjige v slovenskem jeziku, Primož Trubar. Z njim smo Slovenci dobili pisano besedo in jezik. S tem smo se lahko brez sramu postavili ob bok ostalim (večjim) narodom in si tlakovali pot do samostojne države ter postali povsem enakovreden član skupnosti evropskih držav. Kultura je bila za nas vedno povezovalna, ustvarjalna in kritična sila. Še posebej v časih, ki so bili za Slovence zelo neugodni ali celo usodni, kot je na primer bilo obdobje po drugi svetovni vojni pa do samostojnosti. Kultura je bila večno gibalo napredka našega naroda, varovala je tudi naše temeljne vrednote. Te je modro začrtal Cankar – mati, domovina, Bog! In bila je tista močna gibalna sila, ki je pripeljala do samostojne Slovenije.
Kulturna in domoljubna verzel
Po dvajsetih letih smo zopet v težkem položaju. Mogoče celo najtežjem do sedaj. Smo v primežu hude finančno-gospodarske krize. Mnogi strokovnjaki menijo, da je ta zgolj vidna posledica razpada temeljnih moralnih vrednot. Vrednot, na katerih je gradil celoten zahodni svet, vrednot, na katerih smo Slovenci vedno gradili svojo identiteto in kulturo. Zato ni naključje, da je tržaški pisatelj Boris Pahor že pred časom dejal, da Slovencem primanjkuje zavedanja samega sebe. Opozoril je tudi, da v slovenskih šolah primanjkuje čuta za domoljubje in izrazil prepričanje, da je treba slovensko mladino vzgajati v smislu slovenske identitete.
Vrzel, ki jo je izpostavil, je vrzel, ki odločilno posega na področje kulture. Ta je namreč bit vsakega naroda, vsake civilizacije, ki se zaveda same sebe. Kultura ni hec. V časih, ko svet vse bolj postaja ena sama velika globalna vas, v okolju, kjer obstaja nevarnost, da se narodova identiteta izgubi, ima prav kulturna dejavnost temeljno poslanstvo in nalogo, da ohranja našo slovensko identiteto in z vzgojo na tem področju zapolnjuje omenjeno vrzel.
Kultura, domoljubje, morala
Slovenci smo danes samostojni, nismo pa svobodni. Ob osamosvojitvi namreč nismo znali odločneje pretrgati s kontinuiteto komunističnega režima, ki se danes kaže v nezadržnem plenjenju države, gnusnemu poskusu razvrednotenja družine, kontinuiteti v vrhovih gospodarstva in pravosodja, ter skrpucalu, ki mu ne moremo reči svobodno tržno gospodarstvo. Naštete stvari niso vrednote, za katere so se borili naši osamosvojitelji, po katerih danes neusmiljeno pljuva kontinuirana tranzicijska levica. To so anti-vrednote, to je dekadenca, je nemorala, je najbolj strupen iztrebek, ki ga premore socialistična pokvarjenost.
Predčasne volitve, ki so pred nami so zato, poleg plebiscita, najpomembnejše v zgodovini slovenskega naroda. So priložnost, da Slovenci pridemo od osamosvojitve do osvoboditve. Pri tem pa moramo upoštevati, da bomo to zmogli le na temeljih močne narodove kulture, samobitnosti, domoljubja in morale. Iz krize nas ne bodo rešili politiki, ki s svojim delovanjem razširjajo kulturni in moralni relativizem, niti politiki, ki državo vidijo kot zgolj mehanicistični trg. Rešili nas bodo politiki, ki imajo svoje programe razvojno naravnane in ki dajejo konkretne odgovore na izzive, ki jih pred nas postavlja čas v katerem živimo. Politiki in politične stranke, ki imajo rešitve, da Slovenija iz moralne in finančno-gospodarske krize pride boljša, močnejša in pravičnejša do svojih državljanov.
Foto: MMC RTV SLO
