Od najstarejše kmetijske šole do Učilne okusov

tone hrovatPogovor s Tonetom Hrovatom, direktorjem šole Grm Novo mesto – Centra biotehnike in turizma.

Pred kratkim sta vašo šolo obiskala predsednik Pahor in starosta slovenske osamosvojitve, Ivan Oman. Ob tem dogodku je širša slovenska javnost ponovno zvedela, da predstavlja tudi Šolski center Grm Novo mesto enega od pomembnih kamenčkov v mozaiku slovenske osamosvojitve.
Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma je po svojih močeh prispeval k slovenski osamosvojitvi. Ko so bili konec osemdesetih let prejšnjega stoletja napovedani mitingi resnice v Ljubljani, so vse operativne aktivnosti policije potekle v naši šoli. Zaradi te podpore nam je Združenje Sever pozneje postavilo spominsko ploščo. Na naši šoli je bil tudi prvi učni center za Teritorialno obrambo. Od decembra 1990 do maja 1991 je bilo na naši šoli preko 15.000 penzionov vojske Teritorialne obrambe. Za to našo podporo je takratni načelnik generalštaba Slovenske vojne Albin Gutman postavil obeležje na šolo. Kar pa je bilo v tistih časih sorazmerno skrivnostno in pravzaprav zamolčano do danes, je dogodek, ki smo ga obeležili 13. oktobra 2015, ko sta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in gospod Ivan Oman odkrila na šoli tretjo spominsko ploščo. 29. in 30. junija 1990 so se na naši šoli sestali Demosovi poslanici in razmišljali, kako izpeljati osamosvojitev od Jugoslavije. Takrat so bil stranke opozicije še nenaklonjene ideji osamosvojitve. Po večerji 29. junija 1990 me je Ivan Oman prosil za diskreten prostor, kjer bi se Demosovi poslanci lahko pogovorili o vprašanju nadaljnje poti slovenske pomladi. Peljal sem ga v vinoteko. Zvečer je bil tu sprejet sklep, da Demosove stranke po tem sestanku ne bodo več govorile o konfederaciji z Jugoslavijo, ampak da gremo v osamosvojitev in za to pridobimo tudi stranke opozicije.

grm oman pahor demos

Sicer se pa vaša šola pripravlja na 130 obletnico delovanja.
Naša šola je nastala leta 1873 na Slapu pri Vipavi. Kranjski deželni zbor se je odločil preseliti šolo nekam v notranjost, zato so kupili Grmski grad nad Kandijo, skupaj z živino, polji in gozdovi; posestvo je obsegalo več kot 200 hektarjev. Vse inventar, knjižnico, učitelje in ravnatelja so leta 1886 prepeljali na Grmski grad. Prihodnje leto bomo obhajali 130 obletnico delovanja naše šole. Gre za najstarejšo slovensko kmetijsko šolo. Mariborska kmetijska šola je bila res ustanovljena leta 1872, a je delovala v nemškem jeziku. Pri nas pa je pouk vseskozi potekal v slovenskem jeziku, zato so hodili v našo šolo tudi Koroški Slovenci. Šola se je leta 1983 preselila na sedanjo lokacijo pod Trško goro.

Kakšne programe izvaja vaš šolski center?
Šola izvaja različne programe kmetijstva, gostinstva, turizma in naravovarstva na različnih ravneh: od nižje poklicnega, poklicnega, tehniškega in višje strokovnega izobraževanja. Ustanovili smo, skupaj z občino Novo mesto, tudi zasebno visoko šolo za upravljanje podeželja.

Razmišljanje o prehrani, potrošništvu in s temi temami povezanimi vrednotami odpira v sodobnem svetu številna vprašanja.
Gospodarski industrijski razvoj je dosegel višek okoli leta 1988, ko se je to obdobje zaključijo z neverjetnim razvojem informatike ter z začetkom biotehnologije in genskega inženiringa. Od takrat naprej se sprašujemo, ali je hrana le za zapolnitev želodca ali je lahko tudi zdravilo, ali lahko uničujemo okolje po mili volji, ali pa moramo kaj pusti tudi zanamcem. V tem smislu se vedno pogosteje sprašujemo: Kaj bomo jedli? Kaj bomo pili? V kakšnem okolju bomo živeli? Ko pogledamo na kapitalizem oz. globalizem s tega zornega kota, se vse pogosteje sprašujemo o vrednotah. Bomo postali roboti za ustvarjanje dobička najbolj vulgarnim delom globalizma, ali pa bomo smeli ostati še ljudje z dušo, ki imajo možnost normalnega življenja? O teh vprašanjih razmišljamo tudi v okviru biotehniškega konzorcija šol, v katerega so vključene biotehniške, gozdarske, kmetijske, živilske in naravovarstvene šole.

Lahko predstavite konzorcij biotehniških šol?
V strategiji našega konzorcija smo prepoznali, da je potrebno v tej finančni perspektivi poiskati odgovore na zgoraj omenjena ključna vprašanja. Teh vprašanj se naše šole ne le zavedajo, ampak iščejo nanje tudi odgovore. Naša majhna država je v času divjega tajkunstva izredno izpostavljena vulgarnemu izkoriščanju človeka za čiste dobičke. Ideal nam je vzpostaviti zadružniški sistem, kot so ga uresničili konec 50. let prejšnjega stoletja v Mondragonu v Baskiji. Njihov zadružniški sistem je dovolj zaprt, da ga kapitalizem ne more načeti, ga kupiti, in hkrati dovolj pretočen, da zagotavlja učinkovitost v poslovanju. Imajo svojo hranilnico, banko, zavarovalnico, tudi svojo univerzo. Ta sistem predstavlja najbolj zdravi del španskega gospodarstva, čeprav Španija zaradi znanih odcepitvenih teženj Baskije tega ne priznava. V resnici gre za podoben princip, kot ga je imel v mislih in ga delno tudi vzpostavil Janez Evangelist Krek.

Kako deluje Grozd za podeželje, kakšne cilje si je zastavil?
Z grozdom za podeželje želimo po načelih zadružništva čim bolj povezati pridelovalce, izdelovalce in potrošnike. Radi bi, da se med seboj spoznajo, si zaupajo. Ta sistem imenujemo zaupanja vreden sistem, ker zagotavlja sledljivost in pošteno verigo. To sta dve načeli, na katerih temelji znamka “vredno zaupanja”.Vse skupaj ne sme veliko stati, kajti logistika med dvema, ki lahko neposredno tržita, ne more stati veliko. Če znižamo trgovske marže na polovico, lahko izredno veliko pridobijo tako potrošniki kot proizvajalci. Učili in povezovali bomo torej pridelovalce, potrošnike kot tudi logiste. K temu želimo vzgajati tudi dijake naših šol in jih spodbujati k vzpostavitvi zaposlitvenega kroga, v katerem bodo lahko po zaključku šolanja našli. Inkubator gospodarskih grozdov deluje po načelu “Zaupanja vreden”. Konkretno načrtujemo, da bomo povezal pet tisoč kmetij, vzpostavili enajst razvojnih centrov, imeli bomo okoli sedemsto mikroživilskih obratov ter vzpostavili okoli sedemsto trgovin oz. tržnic. V tam sistem bi radi povezali tudi zadruge, gostilne in restavracije.

Omenjate vzgojo potrošnikov. Kaj konkretno mislite s tem? Kateri so najpomembnejši poudarki vzgoje potrošnikov?
Največ pozornosti posvečajo vzgoji potrošnikov Angleži. Tam lahko vidimo, da sta si proizvajalec hrane in potrošnik izredno blizu. Sedaj vemo tudi že v Sloveniji, da domača proizvodnja hrane izredno zmanjšuje izpust toplogrednih plinov. Za prevoz živil z drugih kontinentov se porabi izredno veliko fosilnih goriv, s čimer se proizvede veliko toplogrednih plinov. Poleg tega, da domača hrana ne onesnažuje okolja, proizvaja tudi kisik. Na domačem vrtu pridelano jabolko proizvede dvodnevno količino potrebnega kisika za enega človeka. To pomeni, da lahko jablana s 183 jabolki proizvede kisik, ki ga na leto potrebuje en človek. Potrošnike je potrebno naučiti, da jim ne bo vseeno, od koga bodo kupili pridelek, vedeti bodo morali, ali je pridelan na pošten način. Potrošnika je potrebno vzgojiti, da se bo uprl dampinškim in oderuškim cenam.

Odgovornega potrošništva torej ni brez vrednot, brez “potrošniškega” vrednostnega sistema.
Najmanj, kar je, bi moralo biti kupcu malo nerodno, če kupi nekaj, za kar ve, da ne more biti tako poceni.

To soboto, 7. novembra 2015, odpirate ob 11. uri na Ljubljanski tržnici Učilno okusov. Za kaj pravzaprav gre, kakšen namen ima Učilno okusov?
Res je, na Ljubljanski tržnici odpiramo Učilno okusov za potrošnike in turiste. Kot učitelji tistih, ki prodajajo na tržnici, želimo predstavljali in promovirali njihove izdelke. Ne bomo konkurenti njihovim izdelkom, ampak bomo njihova strokovna in učna infrastruktura. Obenem bomo učili potrošnika, zakaj je smiselno kupovati neposredno od proizvajalca, torej na tržnici. V Učilni okusov bodo potrošniki lahko degustirali in ugotovili, kaj želijo pozneje kupiti na tržnici. Pri tem bomo sledili letnim časom in geografski pestrosti slovenskih regij.

Torej verjamete, da bomo potrošniki našli pot do slovenskih pridelovalcev hrane in oni do nas?
Da, vzgojili bomo sodobne potrošnike, ki bodo vedeli, pri kom bodo kupili mleko, pri kom sir, pri kom zelenjavo in kam bodo šli v gostilno. Če nam to uspe, lahko rečem, da smo prispevali svoj delež k vzpostavljanju kakovostnih odnosov v naši družbi. Iz tega bo v finančni perspektivi EU do leta 2020 nastalo tudi okoli 5000 delovnih mest. To pomeni, da bomo zaposlili v našem konzorciju za dva Revoza ljudi.