Od Magne Carte Libertatum do demokratičnih volitev

0

Magna Carta Libertatum je bila najpomembnejši zakon v Angliji, ki je urejala področja svoboščin ter privilegijev mest in prepovedovali vmešavanje kralja v pravice Cerkve. V njej je bilo določeno, da se lahko pooblaščena skupina baronov z orožjem upre kralju, če ne bi spoštoval določil Magne Carte.

Angleški kralj John Lackland (Ivan Brez dežele) je 15. junija 1215, torej pred 805 leti, podpisal znamenito Magno Carto Libertatum, Veliko listino svoboščin, najpomembnejši temeljni zakon v zgodovini Anglije.

Kdo je bil kralj John Lackland?

Listina, ki sta jo plemstvo in Cerkev dobesedno izsilila od kralja, je zagotavljala svobodo Cerkvi, uredila odnose med fevdalci in vazali, baronom pa priznala pravico do osebne svobode, zasebne lastnine in dedovanja, omejila je uvajanje novih davkov in tako odpravila absolutno oblast kralja. Kot listina z univerzalnim pomenom za razvoj človekovih pravic in svoboščin je temelj angleške ustavne ureditve. Kralj Ivan Brez dežele je vladal od leta 1199, ko je umrl njegov starejši brat, kralj Rihard I. Levjesrčni, udeleženec tretje križarske vojne, do leta 1216, ko je zaradi tiranskega vladanja izgubil zaupanje svojih podložnikov. S porazom v bitki med Angleži in Francozi pri Bouvinesu leta 1214 je dokončno izgubil vojvodino Normandijo, nazadnje pa še prevlado v angleški politiki, ko je junija 1215 podpisal Magno Carto Libertatum.

Velika listina svoboščin

Magna Carta Libertatum je bila najpomembnejši zakon v Angliji, ki so ga angleški baroni s posredovanjem nadškofa Stephena Langtona 15. junija 1215 vsilili v podpis kralju in tako močno omejili kraljevo moč v odnosu do podrejenih in Cerkve. Tudi v prihodnjih stoletjih se je angleški parlament, kadarkoli je hotel omejiti božansko pravico kraljev, vedno skliceval na Magno Carto Libertatum. Listina je imela 63 členov, ki so urejali področja svoboščin ter privilegijev mest in prepovedovali vmešavanje kralja v pravice Cerkve, v 61. členu pa je bilo določeno, da se lahko pooblaščena skupina baronov z orožjem upre kralju, če ne bi spoštoval določil Magne Carte.

Velika listina svoboščin (ali Magna Carta Libertatum) dobrih 800 let po svojem nastanku še vedno zaseda osrednje mesto v britanski in zahodni demokratični tradiciji, medtem ko je veliko držav iz nje črpalo navdih pri pisanju svojih ustav. K njeni vsebini so se zatekali tudi avtorji Mednarodne deklaracije o človekovih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah. Njen pomen postane posebno opazen zlasti v času političnih, gospodarskih in varnostnih kriz, ki proizvedejo poskuse omejevanja pravic in svoboščin posameznikov.

Magna Carta vse hrani v katedrali v Salisburyju

Znamenito Magno Carto že stoletja hranijo v najstarejši in največji angleški katedrali v mestu Salisbury. Ta je zgrajena v obliki grškega križa, zvonik pa je visok kar 123 metrov. Originalna Magna Carta je shranjena v Kapiteljski hiši (Chapter House). Ob osemstoti obletnici Magne Carte sta bila v Britanski knjižnici v Londonu postavljena na ogled dva izvoda od štirih originalov listine. Julija 2015 pa so poleg Magne Carte razstavili tudi izvod rokopisa Deklaracije o neodvisnosti in listine pravic tretjega ameriškega predsednika Thomasa Jeffersona, ki je predsedoval ZDA med letoma 1801 in 1809.