Od Josipa do Josepha

Pred dnevi so mediji poročali, da je ljubljansko okrožno državno tožilstvo zavrglo ovadbo, ki jo je poslanec SDS Branko Grims vložil zoper tednik Mladina zaradi žaljive primerjave z nacističnim zločincem Josephom Goebbelsom. Po besedah tožilstva namreč naj ne bi šlo za dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.

Joseph Goebbels, nacistični minister za propagando, je bil eden najvplivnejših mogotcev v tretjem rajhu in obenem eden redkih, ki je s Hitlerjem vztrajal v bunkerju do bridkega konca, ko je s seboj v smrt vzel še soprogo in svojih šest otrok. Mimogrede, zmotna je trditev, ki se je v zvezi s primerom Grims večkrat pojavila v javnosti, da je namreč Goebbels zastrupil svoje otroke. V resnici jih je morala zastrupiti njegova žena, Magda Goebbels, saj nacistični veljak ni imel poguma tega storiti sam, temveč je breme poslednjega zločina prevalil na mater otrok.

Vsekakor pa gre pri Goebbelsu brez dvoma za kreaturo, primerjava s katero je gotovo huda žalitev za kogarkoli na tem svetu, še zlasti pa za družinskega očeta.

Smrt Josephu, živel Josip!

Prepričan sem, da bi v mnogih evropskih državah tovrstna žalitev zadoščala za pregon po uradni dolžnosti. Seveda pa ni nobeno presenečenje, da je pri nas tožilstvo ravnalo drugače. Razlog je preprost, moralni standardi so namreč pri nas pošteno razrahljani in pomešani, velik del prebivalstva pa ni sposoben ločiti med dobrim in zlim.

Čeprav vsaj, kar se tiče nacističnih zločincev, ni nobenega dvoma o moralni zavrženosti njihovih dejanj, pa nismo sposobni z enakimi vatli meriti dejanj domačih zločincev. Tako je celo sam pop-zvezdniški filozof našel razlago, zakaj da je nacizem hujši od komunizma, čeprav bi povprečno brihtnemu moralo biti jasno, da pri takšnem obsegu zločinov, kot sta jih zagrešila oba totalitarizma 20.stoletja, nimamo kaj primerjati, saj sta ravni zločinov onkraj merljivega.

In če tako razmišlja top-pop intelektualec, kako torej pričakovati bolj jasen odnos do morale pri povprečnem sodniku ali tožilcu? Če torej Žižek utemeljuje, da je denimo Stalin (ali sistem, ki ga je predstavljal) bil boljši od Hitlerja in njegovih hord, ali je potem kaj čudnega, da se povprečnemu Slovencu zdi 20.000 pobitih mož, žensk in otrok v izvensodnih pobojih pač napaka ali celo samo nujno zlo titoizma? In ta isti povprečen Slovenec še vedno meni, da je bil Josip Broz velik državnik, kljub več kot dvesto tisoč izvensodno pobitim političnim nasprotnikom.

Takle mamo

A tako je, to je naša realnost, takle mamo. V državi, kjer še vedno slavimo množične zločince in po njih poimenujemo ulice, v državi, kjer šole še danes nosijo imena vosovskih likvidatorjev, se seveda ne gre čuditi, da se tožilstvu primerjava z nacističnim hudodelcem ne zdi žaljiva.

V resnici pa je tožilstvo s tem primerom postavilo nov precedens, da namreč žalitev, ki bi se preganjala po uradni dolžnosti, sploh ne obstaja. Če namreč temu ne ustreza primerjava z Goebbelsom, ne vem, s kakšno primerjavo bi lahko sploh koga še bolj užalil.

Vir fotografije: voščilnice.net