Od Bizanca do Istanbula

0
391
Hagia Sophia

Slovence s Hagio Sophio in Carigradom povezujeta dva pomembna procesa. Od tod sta bila poslana pokristjanjevat Slovane sveta brata Ciril in Metod, grška misionarja. Čeprav sta prisla do Česke in sta po vsej verjetnosti potovala skozi naše kraje, njuna dejavnost med Slovenci ni zapustila močnejsih sledov. Sveta Ciril in Metod veljata za apostola Slovanov in sozavetnika Evrope.

Drugo povezavo med Slovenci in Istanbulom so vzpostavili Turki z vdori na naše ozemlje v 15. in 16. stoletju. Takrat je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele. Današnja Slovenija je bila takrat razdeljena na dežele: Kranjska, Štajerska, Koroška, Goriška in mesto Trst. Podobno kot apostola tudi Turki niso trajno ostali na slovenskem ozemlju.

Od Bizanca preko Konstantinopla do Istanbula

Rimsko cesarstvo je v 4. stoletju razpadlo na vzhodni ter zahodni del. Glavno mesto vzhodnega dela je bil Konstantinopel ali slovensko Carigrad. Mesto, katerega zgodovina se začne v sedmem stoletju pred Kristusom, se je prvo tisočletje obstoja imenovalo Bizanc. Ime Konstantinopel je nosilo točno 1.600 let, predno ga je leta 1930 Ataturk preimenoval v Istanbul.

Obdobje Bizantinskega cesarstva običajno razmejujemo z leti 395 in 1453, čeprav nekateri začetek bizantinske dobe postavljajo v obdobje rimskega cesarja Dioklecijana (284-305), ki je upravno razdelil rimsko cesarstvo na vzhodni in zahodni del.

Od cerkve preko mošeje do muzeja

V samem središču vzhodnega cesarstva je stala Hagia Sophia. Leta 537 je bila zgrajena kot krščanska cerkev. V njej se bili kronani bizantinski cesarji. Po padcu Carigrada je leta 1453 sultan Mehmed II. cerkev preuredil v mošejo in Hagia Sofija je postala najpomembnejša mošeja Osmanskega cesarstva. Po prihodu Kemala Ataturka na oblast so jo leta 1935 preuredili v muzej.

Cerkev Hagia Sophia velja za eno najlepših zgradb na svetu, zato je tudi na seznamu Unesca. Včasih jo celo imenujejo osmo čudo sveta. V zadnjem času obstaja pobuda, da se spet preuredi v cerkev.

Iz Istanbula porocata: Ana Semenic in Matevz Cerar

Foto: Matevz Cerar

Prijava

Za komentiranje se prijavite