Od 17. do 31. oktobra se bo zvrstilo 24 prireditev ZZB

2

Avtor: Jože Biščak. Več: Siol. Več let mineva od druge svetovne vojne, več prireditev organizira ZZB za vrednote NOB. V prihodnjih dveh tednih se jih bo zvrstilo kar 24. Tekma za predsednika republike se je namreč začela!

Čeprav naj bi bila borčevska organizacija predvsem stanovska organizacija, se zadnja leta vse bolj vključuje v politična in celo dnevnopolitična dogajanja. In prireditve, ki naj bi bile predvsem spomin na žrtve, borčevski veljaki, še posebej predsednik Janez Stanovnik, izkoriščajo za napade na drugače misleče oziroma na tiste, ki o vojnem in povojnem obdobju razmišljajo drugače kot nekdanja komunistična elita, ki je ponaredila našo preteklo zgodovino. V skladu z geslom – zgodovino pač pišejo zmagovalci.

Avtor v nadaljevanju spomni na nekatere izjave posameznikov v zadnjih mesecih.

Janez Stanovnik je v Dražgošah napadel ameriškega veleposlanika Josepha Mussomelija: “Ambasador, misleč, da predstavlja hegemona, pa si je vzel pravico, da sestavlja fantomsko koalicijo.” Potezo je označil kot nedostojno povabilo, stranke, ki so se mu odzvale, pa za Cankarjanske “hlapce”.

Igor Lukšič: “kot da se je oče odpovedal svojemu otroku.” in Borut Pahor, da podpora ZZB Danilu Türku pomeni, “da si bodo Slovenci izkopali še večjo jamo.”

Kot zadnjega Biščak omenja Milana Gorjanca, člana predsedstva ZZB, zadolžen za obrambne zadeve, je pred meseci dejal, da so partizani zmagali v štirih letih, on oziroma njegovi pa bodo v prihodnjih šestih mesecih. To je bila kar nekakšna vojna napoved. Zdajšnji predsednik in kandidat za predsednika Danilo Türk pa je bil ob vsem tem tiho, čeprav naj bi bil predsednik “vseh Slovencev”.

Več: Siol

 


2 KOMENTARJI

  1. Med 17. in 31. oktobrom se bo zvrstilo kar 24 prireditev ali 1,7 na dan. Človek najprej pomisli na popolno norost, a mu je istočasno jasno, da gre za Načrt. Načrtovalci niso niti malo nori, natančno vedo, kaj počnejo. Nore so podžgane množice, ki sledijo njihovim idejam. Sam sem se nehal čuditi. Gre za mafijsko združbo z enim očesom, enim ušesom in polovico duše. Na vseh njihovih proslavah, v vseh dokumentarcih, v vseh intervjujih in publicističnih prispevkih so umirali in trpeli samo eni – njihovi. Drugo stran so izbrisali in je ni. Ker smo demokratično razmišljujoči ljudje (od parlamenta do vsakdanjega življenja) naredili v Sloveniji praktično vse za revizijo zgodovine, še več pa za spremembo miselnosti, in nam je pri tem v bistvu spodletelo, sem jezen predvsem na mednarodno skupnost, ki stori premalo glede obsodbe in dokončne ukinitve komunizma kot zločinskega sistema, ki pri nas še vedno egzistira v skritih plasteh ljudi in življenja. Če se že ne oglašajo evropski politiki, ki se bodo kmalu zadušili v pragmatizmu in leporečju, bi lahko na Slovenijo pritiskali vsakovrstni intelektualci, tisti, ki imajo vsaj malo občutka za družbeno življenje. Če vsakogar zanimajo samo lastni problemi in interesi, zkaj se sploh gremo skupnost. Ali se problemi in interesi merijo samo v denarju? Ali ni vseevropski interes demokratična Evropa? Mar to ni interes? Dokler bo več kot 10 odstotkov Slovencev zganjalo noro nostalgijo do Tita in rdeče zvezde, ne bomo mogli govoriti o demokraciji. Ti ljudje in njihovi simboli, ki bi se morali nahajati na margini periferije, nam še vedno krojijo miselnost in z njo naše dneve in noči. Resnično čutim neko obračanje v želodcu, ko poslušam Danila Turka. To je človek, ki prihaja na proslave, da bi se poklonil vsem žrtvam živalskosti fašizma in nacizma, pri čemer pa žrtve komunizma (ki jih več kot pri ostalih dveh) omeni zgolj prikrito, na primer: “Za vsa dejanja, ki so sledila fašističnem in nacističnem nasilju, je nujno potrebno razumeti vzroke in posledice …” Nobenega usmiljenja do žrtev, nobene milosti! Nobenega poklona. Turku nič ne povedo novejši (ki niti niso tako novi) izsledki zgodovinarjev, politikov, novinarjev in publicistov, ki prebraobračajo njegovo zgodovino na glavo (Dežman, Geiserjeva, Ferenc, Žajdela, Juhant, Štuhec, Petkovšek, Senegačnik, Stres, Ferluga, J. Jerovšek, V. Blažič, Granda, Možina, Drobnič, J. Stanovnik, Eva Irgl, Janša, Zver in mnogi … premnogi drugi). S kričanjem (Stanovnik) jim še vedno uspeva megliti resnico in jo potiskati v prihodnost. A najbolj boli pogled na te kot preklete množice, na to namaškarano rajo, ki temu kričanju srčno pritrjuje. Mar tega ne opazi mednarodna skupnost? Če bi v Berlinu naredili nacistično proslavo, se bi zganil cel svet. Kakšna krivica do nas! Zakaj bi se tedaj zganila vsa mednarodna skupnost, če vsak skrbi zgolj za svoje probleme in interese? Mednarodna skupnost (kakorkoli razumemo to besedno zvezo) je sprenevedava, krivična in predvsem egoistična. Tako jo bom videl, dokler se ne bo aktivno vključila v našo zgodovino. To nikakor ni vmešavanje, do tega ima pravico in predvsem – dolžnost!

  2. GESPALTENES VOLK ali razklan narod , tako je tudi naslov knjige !
    ČLANI te zarostane organizacije so zato najbolj zaslužni , da smo razklani , razcepljeni , zato vstrajno skrbijo ! ŽALOSTNO pri tem pa je , da jim povsod , na vseh teh partizanskih procesijah v polnosti asistirajo mediji , posebno s prenosi ” nacionalna ” RTV hiša ! Kaj česa bi lahko ti očitali koroškim brambovcem , nič , ker so isti , če ne slabši !

Comments are closed.