Avtor: Rok Čakš. Vir: blog.
»Šli bodo tja, kamor gredo ljudje, ki so odveč,« je novi finančni minister dr. Šušteršič na najbolj plastičen način odgovoril, kaj bo z zaposlenimi v odvečnih agencijah in drugih vladnih uradih. Nič manj brezkompromisno, z besedami »za zavožene projekte ni denarja« je teden pred tem superminister dr. Turk odpisal finančno grozljivo požrešen projekt univerzijada 2012. Še pred tem so, kot bi trenil, odleteli trije visoki državni funkcionarji, dr. Gorenak pa je danes napovedal odpuščanja v notranjem resorju. In ker se po jutru dan pozna, je jasno, da bo v neusmiljenih in brezkompromisnih časih na agendi točno takšna vladna politika: odločna, neusmiljena, brezkompromisna.
Konkretneje to pomeni, da se je nova vlada, tudi za ceno lastne glave, odločila narediti prelom v lagodnem životarjenju na tuj račun, po scenariju grške tragedije. Padale bodo glave, ne samo politične na vrhu direktoratov. Pretrgani bodo cevovodi iz državnih jasli na priviligirana podjetja, »neprofitne« zavode in inštitute. Konec bo kongresnih turizmov, služenja na potnih stroških, »izposoj« pisarniške opreme. Tudi plače ne bodo ostale nedotaknjene. Ljudje bodo leteli na cesto.
S ceste pa na ulice, na krilih iz zimskega spanja prebujenih sindikatov ter razjarjenih interesnih skupin. Po 14-18 in 41-45 in 91′ se nam obeta četrta splošna ofenziva v zadnjih 100 letih. Ulični protesti bodo del vsakdana, kakšnega borčevskega (de)priviligiranca zna odnesti celo v gozdove. Upajmo, da puške vendarle ne bodo zapokale. Namesto njih bodo ogenj bruhali mediji.
Imam občutek, da generala Janše tokrat nič ne bo ustavilo. Kot strateg predobro ve, da si je umik pred lobiji in sindikati v zaledje lahko privoščil v konjukturi 04-08. Zaledje je sedaj izčrpano, ostaja zgolj še boj do zadnjega moža.
Slovenija ni dobila politične, ampak vlado kriznega menedžmenta. Vlado zgolj za en projekt – očistimo Slovenijo 2012-2016, ne glede na politično ceno. Tega se zavedajo liderji vseh vladnih strank, zato bo koalicija obstala vse do volitev 2016, ko bo padla v dobljeni vojni za Slovenijo. Posega teh razsežnosti v privilegije življenja nad zmožnostmi, ni sposoben preživeti nihče, vsaj ne na kratki rok.
Protikrizna koalicija razuma je tako v trenutku svojega poimenovanja podpisala smrtno obsodbo. Kot feniks iz pepela se ob koncu vladavine lahko dvigne le ob neskončni toleranci ljudstva do politike, ki jim daje samo tisti kruh, ki si ga sami zaslužijo.
Grški ulični spopadi pričajo, da plebsu logika »porabim kolikor ustvarim« ni najbolj domača. Res je, da so aktualno krizo povzročile velike finančne korporacije, a te so Zahodni svet tudi popeljale v blaginjo, ki nam jo plačujejo azijski otroci z 10 dolarji na mesec. Smo kdaj, uživajoč na peščenih plažah razkošnih hotelov, pomislili na to, da smo si počitnice, najnovejši avtomobil, tablični računalnik in smart phone, plačali iz njihovega, ne našega zasluženega denarja?!
A časi se spreminjajo in zdi se, da bo na tem svetu kmalu marsikaj drugače. Tudi v sveže očiščeni Sloveniji.
