Šel sem na referendum o RTV in glasoval proti. Bil sem slabe volje. Še na prav zadnjih obveščanjih in osveščanjih volivcev so »neodvisni strokovnjaki« z ene in druge strani govorili o istih točkah zakona povsem nasprotno. Bil sem tudi pod vplivom viroze, nahoden in kašljajoč. Zato tudi nisem bil kje na lepšem, v naravi.
Tako nerazpoložen in bolan sem jo mahnil spat in po nekaj minutah smrkanja in kašljanja tudi zaspal. In začel sanjati. Sanje so bile prav zanimive in, lahko bi rekel, prav lepe. Gledal sem sejo državnega zbora na televiziji. Imeli so razpravo o predlogu nekega novega zakona. Izgledalo je, kot da je prva. Večina poslancev je povedala, da so kar zadovoljni s potekom priprave tega zakona, čeprav bi lahko bila še boljša. Priprave so potekale dolgo, več let. Vsebino zakona so pripravljali strokovnjaki, ki jih je vlada povabila ne glede na njihovo politično pripadnost ali simpatije. Strokovnjaki pri pripravi zakona se torej niso delili na leve in desne, čeprav so morda bili med njimi pripadniki enih in drugih. S tem je vlada poslancem in javnosti pokazala svojo odgovornost, da pripravlja zakon za vse državljane.
Vlada kot predlagatelj zakona je poskrbela tudi za vsestransko razpravo v katero so povabili mnoge različne skupine in posameznike, ki jih zakon zanima. Javne razprave so vodili usposobljeni moderatorji, ki niso strokovnjaki za področje zakona ampak so strokovnjaki za vodenje skupinskih procesov. Razpravljalce znajo voditi tudi k poslušanju in ne samo h govorjenju in še več tudi k doseganju soglasja. Pozorno so proučili primere takega zakona v drugih državah in prisluhnili tudi strokovnjakom Evropske unije ter upoštevali njihove predloge. Nove verzije predloga zakona so znova in znova predstavljali zainteresiranim javnostim ter jih dopolnjevali.
Tako so prišli do prve razprave v parlamentu. Bila je umirjena in plodna, z leve in desne je bilo slišati pohvale pa tudi kakšno kritiko in precej predlogov. Ni bilo slišati jurišnih napadov in zavijanj na druge teme. Nazadnje je bilo sklenjeno, da pristojno ministrstvo prouči in po možnosti upošteva še predloge, dane na tej seji. Moje sanje so začuda trajale še do seje parlamenta, na kateri je bil zakon drugič obravnavan in sprejet z večino glasov na levi in desni.
Potem sem se zbudil. Zunaj se je že znočilo. Še zmeraj sem kašljal, še zmeraj mi je teklo iz nosa in zdelo se mi je, da sem dobil vročino. In sem se spomnil, da je bil danes referendum. Nisem še vedel kakšen je rezultat, vedel pa sem, da nas je, kot pravijo, stal več milijonov evrov. Ti milijoni evrov bi že morali nekaj pomeniti finančno podhranjenemu zdravstvu. In pred nami je gotovo še precej referendumov. Ker so dobre priprave zakonov v Sloveniji le sanje. Ker smo Slovenci nedvomno »pametnejši« kot na primer Finci z daljnega severa. Ti so svoj sistem izobraževanja in ustrezen zakon pripravljali in usklajevali dolgo in nazadnje naredili takega, ki je med najboljšimi, če ne celo najboljši na svetu. Državljani so nanj ponosni.
Foto: Državni zbor
