Mediji poročajo o odločitvi Evropske komisije, da Sloveniji pošlje uradno zahtevo po informacijah glede neodvisnosti njenega nacionalnega regulativnega organa za telekomunikacije, Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek). Mojo pozornost je pritegnil naslednji stavek: “Zaskrbljenost komisije se je še povečala zaradi dejstva, da je slovenska vlada nadaljevala z izvajanjem svojih pooblastil za razrešitev vodje regulativnega organa za telekomunikacije pred predvidenim koncem mandata.”
Evropska komisija postane pozorna in zaskrbljena, ko vidi, da vlada pred iztekom mandata odstrani visokega funkcionarja, uradnika ali direktorja. Zaskrbljenost je toliko večja, ko gre za neodvisne agencije in inštitucije, ki so pomembne za demokracijo in tržno gospodarstvo. Apek to nedvomno je, prav tako Državno tožilstvo. Njuna avtonomija je drugo ime za tisto nujno samoomejitev vsakokratne vlade, ki edina zagotavlja državljanski mir in blagostanje. Z besedami komisarke Kroesove: „Neodvisni nacionalni regulativni organi so bistvenega pomena za pošteno in učinkovito pravno ureditev liberaliziranega evropskega enotnega trga telekomunikacij in trudila se bom zagotoviti, da bodo vse države članice upoštevale pravila EU pri zagotavljanju neodvisnosti regulativnih organov.“
Hvala Bogu, da Evropska unija nima samo milijon in enega predpisa, ampak tudi še nekaj zdrave pameti. Ko vidi, da vlada želi odstraniti direktorja avtonomne agencije ali generalno državno tožilko, katerih mandat je že v zatonu, se samoumevno vpraša: čemu to? Ali gre res za očitne in hude napake, ali pa morda za kaj drugega? To drugo ima več imen. Lahko gre za slo po oblasti, lahko pa tudi za orgijo moči: “Poglejte, kaj si lahko nekaznovano privoščim!”
A kazen pride: najprej za ljudstvo, potem za orgijaša. Ni zločina brez kazni.
Več:
