Objava popravka na članek dr. Grande ”Ponarejanje slovenske zgodovine brez primere”

17
2924

Objava popravka na članek dr. Grande ''Ponarejanje slovenske zgodovine brez primere''V prispevku Ponarejanje slovenske zgodovine brez primere je Stane Granda na spletnem portalu Časnik dal svoj prispevek k temu. V bistvu gre za njegove izvirne dodatke k ponarejanju zgodovine, ki jih, kot piše, vodijo oblastni in še bolj lizunski interesi. Vendar bi pri kazanju na druge, moral tudi sam biti čist in se držati zgodovinske stroke ter se izogibati sprevračanju zgodovinskih dejstev. Tudi zato, ker pozna poslanstvo zgodovine, ki na temelju stroke in ob uporabi ustreznega znanstvenega instrumentarija, povezuje in tolmači pojave in dogajanja med preteklostjo in sedanjostjo. S tem se lahko izogne lizunstvu, ki je avtorju očitno zelo ljubo.

Kako bi sicer razumeli njegovo trditev, da si veterani in njihovi posamezniki prizadevajo za razvodenitev slovenske osamosvojitve. K temu pa dodaja, da imajo Lipič&Co toliko uspeha in pristašev. V ZVVS je preko 24.000 članic in članov, od tega skoraj 19.000 s priznanim statusom veterana vojne za Slovenijo. Ti gotovo ne pljuvajo v lastno skledo, kot to počne Granda. Kot zgodovinar si namreč dovoli več ponarejanj in reinterpretacij zgodovinskih dejstev.  Med njimi navaja, da je bila Teritorialna obramba kot del JLA oborožena sila ZKJ, da je bila namenjena za zaledno (logistično op. a.) delovanje in da v TO Slovenije ni bilo nič specifično slovenskega. Pri Grandi pa je vprašljivo, razen če se je zlagal, kako po 27 letih še ni predlagal za častni znak tistega, ki mu je pred začetkom vojne za Slovenijo naročil, da brez kokarde, takrat je bila to zvezda, ne sme priti na mobilizacijsko zbirališče.

Namen Grande je, če uporabimo njegov stavek in pristop, jasen. Dokazati želi, da TO ni imelo nič s slovensko osamosvojitvijo. Pripadniki Teritorialne obrambe Slovenije, preko 60.000 nas je bilo leta 1991, smo z dejanji pa tudi z žrtvami dokazali, kako se kot slovenska obrambna sil bori za samostojno državo. K izničenju družbenega in političnega ugleda resničnih osamosvojiteljev pa Granda, hote ali nevede, bolj prispeva kot kdorkoli drugi. Pa ne le z njemu značilnimi prispodobami, ampak tudi nesramnimi podtikanji in žalitvami na katere ni vredno odgovarjati, saj od njih zelo zaudarja.

O tem, kaj nam avtor hoče povedati, ko kliče vrhovnega poveljnika vojske, da nas naj bo strah slovenske armade, pa bo kmalu pokazal čas.

Na koncu pa še to. Ob prebiranju takšnih in drugačnih prispevkov se velikokrat spomnim izrečenih besed ameriškega generala Eisenhowerja leta 1945 ob zavzetju enega izmed nemških koncentracijskih taborišč, ko je zaukazal poslikati kar največ možnih fotografij. Razlog je bil ta, kot je sam rekel:

»Da bo le čim več dokumentiranega – od filmskih posnetkov do izjav – ker prišel bo dan, ko se bo našel kakšen idiot in rekel, da se ni nič od tega zgodilo.«

Ali vas to na kaj spominja, gospod doktor?

Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo

17 KOMENTARJI

  1. Če je res TO bila gonilna sila pri našem osamosvajanju se postavjata dve vprašanji:
    1. Kako je mogoče, da je bil izdan ukaz za razorožitev TO in da so nekateri Slovenci bili pri tem preganjani, ker niso izvajali ukaza. Dokaz: primestna občina Ljubljene, kjer sta dva še danes aktivna člana ZKS ( oziroma vsem poznanim metamorfozam ZKS do SD) glasovala za kaznovanje kapetana I.klase, ker se je uprl razorožitvi. Dokazno gradivo se mora hraniti v skladu z Zakonom in bi moralo biti dosegljivo. K sreči je bilo glasovanje 3:2 in je bil časnik oproščen, res pa je da sta omenjena člana vestno sledila ukazu nijovega “predsednika” partije, ki je bil istočasno predsednik države.
    2. Po TO načelih je vsak direktor podjetja v vojnih časih avtomatično postal poveljnik štaba obrambe v podjetju.
    Zaradi nevarnosti neposrednega napada s strani soedelavcev v podjetjih, kjer je bila večina iz Srbije in drugih južnih republik, se praviloma ni nosilo orožja med delovnim časom.
    Zato orožja ni nosil znan direktor na delovnem mestu ampak ob ustreznih nalogah. Strokovno in aktivno je sodeloval pri razvoju, izdelavi in postavljanju španskih jezdecev. Sodelavci, ki so mu bili podrejeni in so izkazovali pripadnost ZKS spet v različnih poimenovanjih v takratnem času pa IMAJO vsi status veterana.
    3. Kako lahko gen Lipič ocenjuje status veterana za takega človeka, če so priče, vsi do takrat zavedni člani ZKS izjavile podpisano, da omenjena oseba ni nosila orožja in zato mu ne sme pripadati status veterana. Še huje pri zaslušanju ga je spraševal mladenič okoli 25 let, ki je v polomljeni srboslovenščini na vsak način želel priznanje, da prej omenjena oseba niakor ni sodelovala v slovenskem uporu.
    Zato je razumljivo, da je bila sestava TO pravilno formirana, ostali pa so bili “kanon futer”. Kot vedno in nikoli drigače.
    Morda je mnenje prof. Grande kot zgodovinarja pikro, in zajedljivo, res pa je, da so za neresnico akterji pripravljeni požigati dokumenta zavajeti in preoblikovati vsakršno dejanje samo zato, da ideologije tega življenja in tega trenutka postane sol za zavajanje vedno in na veke veko AMEN.
    Zato je njegov zapis treba razumeti kot odgovor državljana in ne zgodovinarja, kar se mu v odzivu očita. Veterani pa imajo pravico in dolžnost potrditi resnico v času in kraju.
    PS: malo iz zgodovine. Časnik SHS in časnik v NOB je imel eno samo napako, bil je veren in je to javno dokazoval. Okoli 30 let po vojni pa je prišel k njemu “tihi” borec in ga prepričavel, da naj postane bolj aktiven v ZB. Omenjena pokončna oseba mu je odgovoila: Če me dosedaj niste poznali pa me tudi od sedaj ne treba već.
    Sedaj po naslednjih 40 letih pa je potomec nagovarjajočega, bolje “tihi” borec predsednik sindikata Slovenije.
    Da takšno je stanje kadrov v Sloveniji. Prav je zato, da se pove direktno in povsem razumljivo, da ni pomete in slepomišenja.
    Pa lep pozdrav

    • Gospod Jože Duhovnik,
      ne samo, da ste me z odgovorom prehiteli, tudi veliko lepše ste odgovorili. Ena velika HVALA!

  2. Dr. Grandi ocitajo med drugim ” nepristranost “. Niti toliko se niso potrudili, da bi bil njihov zapis smiselen. Absurdno je, da imajo ideoloski ujetniki jugokomunizma v rokah organizacijo, ki naj bi predstavljala tiste, ki so dobili vojno z jugokomunisticno JLA. Dokler desnica ne prevzame oblasti in to trdno, bo taksno bolestno vztrajanje neke izkrivljene zavesti ocitno trajalo. Mladi in perspektivni iz te drzave bezijo na Zahod, ker nam taki kot je Lipic konstantno preprecujejo, da bi Zahod dobili doma. Nazalost se Cerar, Sarec in podobni iz mlajse generacije vedno znova izkazejo za njihove oprode.

  3. Zelo slab prispevek. V prispevku se namreč meša mnogo stvari. Zapisati je predvsem treba, da so bili motivi za samostojno Slovenijo zelo različni. Bistveno je, da Miloševićeva politika ni skoraj nobenemu v Sloveniji ustrezala. V veliki meri je šlo l. 1991 za upor proti nečemu, kot je značilno za komuniste, ne pa za nekaj. To je slovenski problem, saj marsikdo l. 1991 ni bil za pravo demokracijo pač pa le proti Miloševićevi politiki. Grandi je za nekaj, takratni vrhovni vojaški poveljnik pa kaže, da je bil le proti nečemu.

  4. Ufa, premalo poznam ozadje, da bi lahko komentiral podrobnosti. Toda glede na našo vsakdanjo medijsko prakso, ki je ena sama tisočkrat zavozlana manipulacija, sodi Lipičev odgovor v tipičen kučanovski kalup, kjer je veliko nekih podatkov in fraz ter nasplioh ‘mutenja’, in na drugi strani nič ali pa zelo malo vsebine, ki bi jo lahko imeli za odraz resnice. Dejstvo je, da je zveza veteranov, ki ji predseduje g. Lipič, ne samo spolitizirana, ampak popolnoma na strani komunizma, JLA in poosamosvojitvenega levega bloka. Kot taka je popoln ujetnik prepoznavnih vzorcev, ki malikujejo zločinski sistem in zaničujejo negirajo samostojno Slovenijo in demokracijo. Kritika g. Grande je zelo upravičena. V bistvu imamo opravka z nevarno druščino.

  5. Lipiču & co. je uspelo prevzeti Zvezo veteranov, kot je na enak način udbokomunistična kontinuiteta popolnoma zasedla vse ključne pozicije v vseh segmentih družbe v današnji Sloveniji. Vračamo se v zgodnja osemdeseta leta popolnega partijskega nadzora, tokrat iz ozadja. Nesramno vsiljevanje partijske zvezde in oživljanje simbolov propadlega komunizma kaže na zakrknjeno in nepoboljšljivo kontinuiteto, ki se za nič na svetu ne misli odpovedati oblasti in s tem ropanju in nadaljnjemu uničevanju Slovenije.

    Imamo svojo državo, zahvaljujoč pogumu nekaterih, a svobode še nimamo. Zvezda v glavi Lipiča nazorno kaže kako trdovraten je ta beton ideologije, s katerim so dobesedno obsedeni. Zavedajo se, da če izgubijo (prepustijo) nasilno pridobljeno oblast in sprejmejo pravila demokracije, je z njihovo prevarantsko in protislovensko raboto konec. Prav nič se ni spremenilo od časov, ko je to definicijo zapisal njihov nekdaj zvesti zaslepljenec Djilas, ki pa je spregledal in jim nastavil ogledalo (Novi razred).

    Genski in ideološki potomci te povampirjene ideologije (in nje akterjev) se zavedajo, da se imajo za svoje pozicije (in privilegije) zahvaliti zločinu nad slovenskim narodom, s katerim so se njihovi predniki povzpeli na oblast. Težko je to priznati in še težje se je odpovedati koristim, ki so si jih nezasluženo pridobili. Gre pravzaprav za »goli život«, za preživetje v udobnostih, ki temeljijo na genocidu nad lastnim narodom. Niso tako neumni, da tega ne bi vedeli.

    Imamo lastno državo, svobode nimamo. Spet zapirajo in drastično kaznujejo drugače misleče, spet onemogočajo vsakogar, ki ni zapisan njihovi zločinski bratovščini. Kdorkoli jim vztrajno nasprotuje (Janša) ga čaka anatema in popolno medijsko o-blatenje. In vse kaže, da se ne mislijo posloviti od oblasti na miren in demokratičen način. Obupno prizadevanje za ponoven prevzem oblasti z ustoličenjem plejade levi strančic, derivatov nekdanje partije, to nesporno potrjuje.

    Lažni Lipičevi »veterani« pač ne bodo prevarali zgodovine. Jih bo slej ko prej postavila na svoje mesto, tja kamor v resnici sodijo. Skupaj z njihovimi krvavimi simboli, s katerimi se šopirijo, a se v resnici le neskončno sramotijo.

  6. Res, nadutost postkomunističnega bloka ne pozna meja. Milijoni mrtvih po vsem svetu so zanje kot mrčes. Vsi so pobijali, pravijo, in kot protiutež izpostavljajo srednji vek in kolonializem. Izpostavljajo ga tako, kot da smo za srednji vek in kolonializem krivi mi, ki hočemo razčistiti s slovensko zgodovino in postaviti stvari na pravo mesto. Nobena manipulacija jim ni odveč. Že to pavšalno kazanje na srednji vek in kolonializem je brezobzirna manipulacija, z zlim namenom podtikanja misli na inkvizicijo in čarovnice ter okovane sužnje, čeprav je resnica izrazito kompleksna in drugačna od teh vsiljenih namigov (predvsem je v osnovi nujno potrebno razumevanje duha določenega časa). Še več. Če bi obstajala reinkarnacija, bi bili inkvizitorji ter mučitelji suženjev zagotovo iste duše kot naši krvavi komunistični zločinci. Če bi bili vsi politiki (in z njimi njihovi privrženci) res “isti” (enaki), bi Janševi privrženci ob preuranjenih levičarskih sestavljanjih koalicije že pred dnevi po Ljubljani razbijali izložbe, prevračali avtomobile in zažigali lutke. Na vsakem koraku je dokaz, da Janša ni “isti”. Vse to sem napisal zato, ker je meni več kot očitno, da Lipičeva zahteva po “popravku” ni nič drugega kot delček vsesplošne levičarske vojne proti Janši. Kdor ima občutek za subtilnost, zaznava premike tudi, ko se navzven nič ne premika. V zadnjih dneh, ko je ‘dišalo’ po Janši, so e že začela tresti tal. Inšpekcije, sindikati in sploh civilna družba so začeli napovedovati polno delovanje. Prebudil se je tudi Joras, ki ga ob arbitražni polomiji ni bilo nikjer, tudi on je začutil veliko potrebo po ropotanju. Včeraj in danes, ko je Šarec praktično napovedal koalicijo, se tresenje že umirja. Demokratično usmerjeni ljudje se ne borimo le za svoje nazore, ampak tudi proti neizmerni pokvarjenosti in zadušljivi zatohlosti. Jaz vidim rešitev v novih volitvah in spregledu slepega volilnega telesa.

    • ” Demokratično usmerjeni ljudje se ne borimo le za svoje nazor”

      To bi morali večkrat poudarjati, da nekako pride v zavest. Demokracija, kot jo poznamo danes, ima smisel le, če so na oblasti ljudje, ki dajo javno dobro pred svoje potrebe. To pa ni samo po sebi umevno, za to je treba pravilna vzgoja, recimo krščanska vzgoja.

  7. […] Odgovor predsednika ZVVS ima vse značilnosti dejanja v afektu in zasluži kvečjemu temu primerno, laično domnevam psihiatrično obravnavo, za kar nisem kvalificiran. Ker ni zavrnil niti ene trditve, ampak napisal le kup podtikanj in laži, je polemika s takim človekom za poklicnega raziskovalca slovenske zgodovine ne le nemogoča, ampak strokovno –  etično nedopustna. […]

  8. O tem, kaj nam avtor hoče povedati, ko kliče vrhovnega poveljnika vojske, da nas naj bo strah slovenske armade, pa bo kmalu pokazal čas.

    Mi lahko kdo razlozi, kaj je Lipič mislil s tem stavkom.

  9. No, Lipič, dobil si to, kar si iskal. Najprej od Grande, nato pa praktično od vseh komentatorjev.

  10. Zanimivo kako se je tudi v veteransko združenje vtihotapila post komunistična miselnost, ki v teh vrstah buri duhove o nastanku TO, kar je general Krkovič že večkrat javno pojasnil in je tudi dokumentarano v številnih publikacijah, kdaj je SLOVENSKA VOJSKA nastala. TO je sicer bila formirana v 60-tih v lokalnih občinskih odborih kot nekakšne rezervne partizanske mobilne enote vendar pod strogim poveljstvom JLA. Zamanj izgubljamo besede v obrambo teh dejstev, ki jih načrtno izkrivljajo določene frakcije infiltrirane v vse pore družbenega življenja in demagoško vplivajo na tisto v labirintu izgubljeno ljudstvo !?

  11. V zacetku leta 90 sem kot teritorjalec posebne enote na voj. Vajah moral poslusati razlago poltkomisarja, kako je afera JBTZ in nova demokraticna oblast nevarna za Jugoslavijo. Zaradi mojega nestrinjanja sem bil kasneje razduzen iz TO tik pred vojno. Na vseh vodilnih polozajih so lahko bili le zanesljivi ljudje. Ce se domaca partija ne bi bolj bala Milosevica odnosno vrhov armade, bi imeli v Slovenji drzavljansko vojno ali pa se bolj verjetno, polna koncentraciska taborisca.

  12. Vse bistvene kritike na račun gospoda Lipiča je povedal že dr. Duhovnik.
    Vendar pa, zadeva ima dve plati. Oktobra 1990 je bila MSNZ vključena v strukture obstoječe TO. Če bi bila “stara” TO res tako nepomembna in zgolj socialistični relikt, kakšen (ne)pomen ima potem njeno razoroževanje maja 1990? K sreči poznam kar nekaj ljudi, ki so bili takrat v strukturah TO in s srcem za Slovenijo in tudi danes so domoljubi. In zanimivo, da zelo majhen del le-teh simpatizira z resno opcijo. Tudi to nekaj pove.

  13. Razumem, da se objavljajo stari članki. Ni kar tako imeti vedno nove. Toda ne z novim datumom!

  14. Gospod, pardon, tovariš Lipič, ko zaključujete svoj odgovor z mislijo Eisenhowerja in ali le-ta na kaj spominja, vas moram opomniti, da mene spominja predvsem na uničevanje dragocenega arhivskega gradiva tik pred (formalnim) zlomom komunizma. Še pomnite, tovariši? Predvsem tovariš Eržen.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite