Običajna slovenska nenormalnost

33
skornji
Foto: Flickr.

Julija bomo volili. Ustavni sodniki so presodili, da ni nič narobe, če odločamo o novi politični garnituri sredi počitnic. Če bo udeležba znotraj običajnih parametrov, bodo vsi tisti, ki že vnaprej stokajo in jamrajo o morebitne nelegitimnosti prihodnje vlade, morali utihniti. Čeprav kakšen kontinuitetnik javno stoka, da naj bi zmagala »desnica«, trezna presoja ne potrjuje takih strahov.

Nenormalno pa je, da se po četrt stoletja demokracije in mirnega sožitja različno mislečih, levičarji še vedno refleksno, s strahom in apokaliptičnimi vzkliki odzivajo na morebitno zmago drugače mislečih. Očitno jim njihov totalitarni refleks ne da miru. Oni so še vedno prepričani, da bi morali vsi misliti, govoriti in delati kakor oni, da bi bil ljubi mir. Žal jim moramo povedati, da smo to naprednjaško držo že izkusili pod njihovo taktirko in nam ni šlo dobro. Povedati pa moramo tudi, da nekateri spoštujemo drugače misleče, čeprav se motijo in se z njimi ne strinjamo in jim kljub vsemu želimo vse najboljše. Poleg tega lahko sporočamo, da ne moremo vsi ravnati kakor oni, nekateri moramo delati in si s svojimi rokami služiti svoj kruh, poleg tega ne krademo in ne sklepamo prijateljskih pogodb z državnimi podjetji, ampak polnimo proračun, ki ga oni tako nemarno in brez sramu praznijo. Nenormalen je ta refleks, a razumljiv. Kdor se je zapisal totalitarni ideologiji in še vedno opravičuje vse njene zločine, ne more svoje maske strpnosti dolgo ohranjati. Vedno znova mora po novi »make up« …

K slovenski nenormalnosti sodi tudi ustvarjanje javnega mnenja z »anketarstvom«. Prav prozorno nam spet servirajo »nove« stranke, gibanja in obraze, kakor da bi bile zaradi tega avtomatično boljše od starih, kakor naj bi bil nov model avtomobila boljši od svojega predhodnika. Pametni in razumni državljani ne smemo pozabiti, da smo potopljeni v mogočen vpliv množice enoumnih medijev, ki določajo ne le o čem se pogovarjamo, temveč celo kaj mislimo. Slovenska nenormalnost je običajno in zabetonirano zaznamovana z medijskim enoumjem in porazno moralno kvaliteto novinarjev. V tem, žal, ne odstopajo prav veliko od družbenega povprečja, le njihova odgovornost je toliko večja, kolikor večji vpliv imajo na družbo. Medijski stroj je pognan v korist SMC-ja. V borih preteklih dveh tednih so odpisali Šoltesa in njegovo »VERJAMEM« v katerega ne verjame niti sam; AB in njeno zavezništvo, se zdi, da živi pred ogledalom v katerega govori »kot sem lepa, kot sem brihtna, kot sem oh in sploh«… ta njena osebna in strankarska drža je tako očitna, da volivci bežijo proč, ker poznajo resnico, da o Jankovičevi PS niti ne govorimo, ko ne govorijo niti ustvarjalci javnega mnenja. Manjše stranke in gibanja, ki so jih mediji polni in se zaradi tega zdi, da nekaj pomenijo (TRS, Solidarnost, Krščanski socialisti, ipd.) pa so postali dežurni krivci za poraz na evropskih volitvah in razlog, da nastajajo na kontinuitetni strani tri ponudbe za razočarane volivce. Razočarani volivci pa so predvsem na levici, ker so njihove izbire pripeljale Slovenijo v greznico v kateri se nahajamo. Normalno bi bilo, da bi zdaj opozicija (SDS, NSi in SLS) dobili glasove teh razočarancev, ampak ne bo tako. Pri nas so le-ti abnormalno alergični na JJ, na vse, kar je pomladnega, da so jim murgelsko-čebinski režiserji »morali« še enkrat ponuditi tolikokrat preizkušen recept nove stranke z lepim, mladim, nekompromitiranim, dialoškim liderjem. Nenormalno pa je, da nekdo, ki v praksi še ni nikoli vodil in organiziral ali pa se ukvarjal z upravo večjih sistemov, postane odrešenik in prvi v anketah. Edini pravi razlog za to prvo mesto je uspešnost zastonj reklame, ki jo sistematično gojijo vsi večji slovenski mediji v korist pravzaprav edinega upa razočarancev, da bi vse ostalo enako kakor pred 13. julijem. Bruselj je že sporočil, da tako ne gre več. Mednarodni trgi, torej tisti, ki nam posojajo denar, da nadaljujemo z zapravljivim in neodgovornim socialistično-liberalnim modelom pod taktirko preživele ideologije, tudi. Naslednji vladi so že spisali seznam ukrepov in ga bodo morali implementirati tako levi ali desni. Državljani se pripravljamo na enako revščino kakor pod komunizmom.

Nenormalno je, da novinarji najprej in predvsem sprašujejo izven parlamentarne ljudi, gibanja in stranke kaj si mislijo o tem in onem. Nenormalno razen, če so se politično opredelili za te ljudi a so nam to pozabili povedati. Šoltes, Cerar, Lubej… ta hip niso enakovredni Židanu, Jankoviču, Erjavcu, Novakovi, Janši ali Bogoviču … zato bi bilo pošteno, da le-ti dobijo enakovreden prostor pred kamero kakor oni, ki nimajo demokratičnega mandata za svoje govorjenje. Vsaj enakovrednega. To bi bilo normalno. A v Sloveniji je normalnost nekaj neobičajnega.

Šli bomo spet na volitve in spet bo tekma nepravična, ker stranke slovenske pomladi igrajo ne le proti tekmecem, temveč tudi proti sodnikom, t.j. novinarjem in anketarjem, ki ustvarjajo javno mnenje. To je, žal, običajna slovenska nenormalnost, ki pa jo bomo še dolgo, dolgo morali prenašati, saj nič ne kaže, da bi ukinili FDV in šolstvo osvobodili gabrovizma, nič pa tudi ne kaže, da bi naš medijski prostor dobil tisto tripartitno sestavino, ki je potrebna, da državljani pridemo do informacij in nadzora, ki ga demokracija potrebuje. Nujno potrebujemo enakovredno medijsko pogačo; nekaj za socialistično/komunistično misleče, nekaj za konzervativno/liberalno/laično misleče in nekaj za krščansko misleče državljane. Daleč, zelo daleč smo od tega ravnovesja. Monopol prve skupine je domala popoln in taki so tudi izidi volitev.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


33 KOMENTARJI

  1. “Nenormalno pa je, da se po četrt stoletja demokracije in mirnega sožitja različno mislečih, levičarji še vedno refleksno, s strahom in apokaliptičnimi vzkliki odzivajo na morebitno zmago drugače mislečih.”

    če že hočemo posploševati, velja tudi obratno. 🙂 in celo ta članek je en tak apokaliptični vzklik, ki izraža refkelsni strah pred morebitno zmago levice, ki to potrjuje. 🙂 ampak začuda je za avtorja vse to normalno. nenormalno je samo takrat, kadar nekaj počnejo levičarji. 🙂

    • Zastopimo,kaj želiš povedat..V Sloveniji lahko zmaga samo napredna,svobodomiselna,socialistićno ćuteća opcija,odprta na Balkan.Druga opcja je enkrat po nesreći zmagala i u “poštenome narodu” pouzrokovala težko patnjo.
      Ker ne morejo zmagat tisti,ki so vojsko zgubl.
      Takrat so se zaćele delitve u narodu.
      To se seveda ne bo nikoli već zgodilo,ker zdej vsi sistemi družbene baze in nadstavbe prezhibno delujejo.
      Tako pišejo časniki in TV.

      • tvoj komentar je še eden dokaz o tem, da apokaliptični vzkliki, ki izražajo refleksni strah pred morebitno zmago nasprotne strani, obstajajo tudi na desnici. 🙂 tako da hvala, ker podpiraš mojo trditev. 🙂

        glede volitev pa tole. osebno menim, da bi bilo bolje, če zmaga desnica. levici namreč ni uspelo v dovoljšnji meri izpeljati potrebnih reform in ne kaže, da bi bilo v prihodnje glede tega kaj bolje. 🙂 tako da kot povsem pragmatičen opozovalec dogajanja v slovenski politiki sem tako mnenja, da je prav, da dobi priložnost sedaj desnica in te potrebne reforme poskuša izpelje tako, kot je treba. 🙂 in če tudi desnica tega ne bo zmožna, potem nam pač ni pomoči. 🙂

        in če bi večina ljudi na politiko gledala na ta način, potem bi slovenija z “(ne)normalnostjo” ne imela nobenih težav. 🙂 skratka, naučite se na svet gledati racionalno, ne ideološko. 🙂 to je poanta. 🙂

  2. SDS s tem programom ne bo zmagal. Težko. Pa tudi če zmaga, je SDS socialistična stranka. Moj listek bo spet neveljaven.

    • točneje,v zadnjem trenutku boš,po temeljitem premisleku obkrožil Cekarja.

      SDS ne more zmagat.Jasno da ne.
      Stranka s programom pri nas ne more zmagat.Stranke s programi zmagajo v Avstriji ali Nemčiji..a se bomo po njih zgledovali?
      Pri nas zmagajo izbrani nosilci kurirćkove torbice

        • Jasno da ne…
          Al pa to,da damo koncesijo za AC tujcem? A smo čisto nori? Da bo tujec pil narodovo kri?

          apropo glavni misli

          danes poročila ob 8:00 na R1

          1.novica..Janša v petek v zapor
          2.novica. V.D premjejke AB-Cvjetićanin na uradnem obisku v Bosni in Srbiji.Verjetno so bratje želeli potrditev novice s prve roke

          • Kaj bi rad?
            Ja, težko da bo kdo kupil AC. Moraš imet vsaj 1000km AC da je lahko rentabilna. Kdo jo bo torej kupil?
            Če pa dobi koncesionarja, nimam nič proti.
            Sicer pa mislim, da infrastrukture v tako majhni deželi ne smemo prodati.
            Spet podtikaš.
            In še to: program stranke ni seznam mesenih obljub. In to celo takih s katerimi se ne strinjam, kot recimo te glupe tablice.

          • Si mu lepo povedal, pa mu ne kapne. Meter asfalta je koliko tablic? Spotikamo se ob iveri, mimo nas pa kradejo bruna, čistun bo pa za vedno slepec, samo omeni mu korupcijo za 20 €, pa bo tisto “križajte ga” – črni smo tega sploh vajeni, za v rdeča nebesa pa ne rabiš drugega, kot rdečo knjižico!

  3. Ja, avtor lepo razkriva vseobsegajočo prisotnost postkomunizma v slovenski družbi. Če pogledam samo mikro družbo – moje sorodstvo – lahko z žalostjo ugotovim, kako se pri mnogih prav nič ne premika, če že, na slabše. Navzlic temu, da smo vsi krščansko vzgojeni. Večina je, saj razumete, proti vmešavanju politike v zgodovino, saj to poglablja ideološki razdor med nami. Osamosvojitev sem doživel kot nekaj izjemnega. Vse, kar se je dogajalo pozneje, ni bilo negativno, a je slednje prevladovalo dovolj, da je prineslo velika razočaranja. Problem je seveda nelustracija. Jaz sam pri sebi vsak dan lustriram Kučana in njegove, in to iz enega samega razloga: da jih ne zasovražim. Namesto, da bi se sami reševali (in se – po izpovedi in spovedi umaknili iz javnega življenja), jih rešujem jaz. Toda nekje so (človeške) meje.

  4. Naj zmaga program, ki bo ukinil balkansko miselnost iz bivše države: Malo radi( malo delaj), malo laži in malo kradi!

    Hvalevredno , da je desnica spoznala,da je nesmiselno varčevati pri tistih, ki nimajo kaj varčevati: študenti, upokojenci. O tem piše tudi današnji Svet 24.

  5. Že zdaj je jasno, da bo Cerar s svojo stranko premočno zmagal. Pa ne zato, ker bi volivci dejansko mislili, da je vrhunsko sposoben, moralen itd. Nikakor, saj je samo človek. Ampak zmagal bo, ker je Nejanša oz. Antijanša.

    Ne vem, kdaj bodo desno-konservativni volivci spoznali, da večina volivcev (torej levi in sredinski) nikakor ne želi živeti v državi, ki bi se dokaj hitro – če bi Janševa SDS za dlje časa prišla na oblast – spremenila v neko duhamorno kombinacijo kasarne, samostana in psihiatrične klinike?

    Desnica bo v Sloveniji za dlje časa prišla na oblast šele, ko se bo začela zgledovati po britanskih konservativcih in francoskih golistih (oboji so zelo zmerni in strpni), ne pa da zagrenjeno in v nedogled fura obsedeni antikomunizem, revanšizem, grobi neoliberalizem, teorije zarote, homofobijo, ksenofobijo …

  6. V redu članek.

    Glavni moment nam kažejo ankete, da večina ljudi izbira človeka, ki je etičen oz. izgleda etičen.
    Večina ljudi tudi izbira človeka, ki ni sposoben nič narediti, ker so ti volilvci za status quo oz. za ohranitev svojih privilegijev.

    Delovanje medijev ni normalno – je rdeče fašistično.
    Kako se ukvarjajo z določeno “odrešenjsko” stranko, prav vraževerno to delajo, strastno vraževerno, kot tercialke so ti mediji.

    Vsak normalen človek bo za kopanje jarka poklical kvalificirane kopača, prav tako za polaganje ploščic in električne napeljave. Ne pa čoveka, ki tega ni še nikoli delal in ki glumi poštenjaka. Zakaj pa ne bi Mira Cerarja poklical za popravilo vodovoda in za vezavo elektro-omarice, za kopanje jarkov.

    Za vodenje stranke, podjetja, institucije ima prav tako ničelno znanje kot za kopanje jarkov. Okrog njega pa se že nabirajo hijene, ki “častijo njegov lik in delo” , v resnici pa peljejo namesto njega vso politiko, kot so ZARES in Golobič vodili AB in njeno vlado, še prej pa daljinsko vodili bagerček z imenom ZJ.

    Medene ploščice so pač neustavljivo privlačne insektu. Za katerega je značilno, da ne razmišlja. Demokracija se je sprevrgla v vladavino idiotov.

  7. Ne razumem, kaj je toliko obregate ob Cerarja. Če prav razumem, je njegov program bolj desen kot lev (vsaj kar se tiče določenih svetovnonazorskih opredelitev). Je zgled (vsaj zaenkrat) pokončnega in moralnega človeka.
    Na žalost tega ne morem reči za gospoda Janšo. Poudarjam na žalost. Bil sem njegov velik podpornik, ne berem večinskih medijev (večinoma sem vedno bral “desne” medije).
    Kvaliteta diskurza v njih (Reporter, Demokracija, Politikis in žal vedno bolj tudi Časnik) me je na žalost (!) od podpore njemu odvrnila, pa tudi stranki, ki jo predstavlja. Stranka, ki jo je ustanovil veliki Slovenec, Človek z veliko začetnico, gospod Jože Pučnik, je samo še senca sama sebe. Včasih se mi zdi, da je postala zgolj in samo sredstvo za poveličevanje Janeza Janše.
    Pa ima desni pol tudi druge ljudi. Boljše.
    Demoniziranje levih pa ne bo pomagalo. Če bi desni stopili skupaj, bi lahko kaj naredili. To bi pa lahko naredili demokratično. Demokracija v SDS spominja na Severno Korejo. Pa brez zamere.

  8. Jaz ne vem kdaj bo Janša zmagal. Ali naša desnica sploh. Levica se mobilizira kot antiJanša in to je dovolj. Oblast že obvladajo toliko, da jih niti Cerar ne bo motil.
    Desnica pa se izkaže kot premalo politično sposobna, prelahko se spotikajo ob polena z leve. In ta polena letijo zelo intenzivno od vsepovsod, od medijev, do stricev iz ozadja. Mene ob tem razsulu v pravosodju prav malo brigajo tablice, ki jih niti ne podpiram. In s tem so si sami nastavili zanko za vrat, češ ko teh ne bo, bo spet levica slavila kako je Janša požrl obljubo. In bo vlada padla še jeseni. Ne zamo še.

  9. “Povedati pa moramo tudi, da nekateri spoštujemo drugače misleče, čeprav se motijo in se z njimi ne strinjamo in jim kljub vsemu želimo vse najboljše. Poleg tega lahko sporočamo, da ne moremo vsi ravnati kakor oni, nekateri moramo delati in si s svojimi rokami služiti svoj kruh, poleg tega ne krademo in ne sklepamo prijateljskih pogodb z državnimi podjetji, ampak polnimo proračun, ki ga oni tako nemarno in brez sramu praznijo.”

    hmm …

  10. Ker moram pod Časnikovimi prvovrstnimi članki nenehno prebirati tudi cinične Berglesove modrosti, naj pojasnim prav njemu naslednjo stvar.

    Z najsodobnejšim izrazom “črkobralstvo” bo to najlažje.

    Dragi Bergles!

    Počasi bo treba le razumeti naslednje:

    T.i. leve stranke so samo in zgolj črkobralsko demokratične po nastanku in samo in zgolj črkobralsko enakovredne t.i. desnim strankam. Slovenski čas se bo slej ko prej stekel v smer, ko bo potrebno revidirati vse te črkobralske barabije in manevre tako v zakonodaji kot pri kadru, ki je danes aktiven v vseh štirih vejah oblasti. In četrta je zaradi črkobralstva še poseben poden.

    • Torej so “leve” stranke (kolikor je ta opredelitev v slovenskem prostoru umestna) manjvredne sopotnice “desnih” (tudi tu nujne navednice).
      Podcenjevati in žaliti politične nasprotnike (IN NE SOVRAŽNIKE!), vam ni ravno v čast (podobno to seveda velja za drugo stran). Kljub velikim besedam o civiliziranem političnem diskurzu se desna stran (s častno izjemo nekaterih v NSi) v tem ne odlikuje najbolj – tu moram reči, da se mi včasih zdijo nekateri na levi boljši.
      Cerar, če ne drugo, prinaša vsaj VIDEZ CIVILIZIRANOSTI. Tega bi se lahko držale obe strani.

        • točno to Vam skušam razložiti. Po vašem mnenju je nekdo, ki se z vami ne strinja neumen. Izraz črkobralstvo mi je jasen (a vam je?)
          Ravno jemanje za sveto nekaj, kar je nekdo rekel, brez treznega razmisleka (SAMOSTOJNEGA) o povedanem je takisto črkobralstvo.
          sapienti sat

  11. Žalostna se mi zdi žolčnost do t.i. levih strank. Občutek imam, da se večina simpatizerjev krščanske demokracije postavlja na položaj vzpostavljene “desnice” (karkoli že to v Sloveniji sploh pomeni) in z žalostjo gleda na volivce, ki se nočejo obrniti k vzpostavljenim strankam. Vendar se tako ljudi ne prepriča, rekel bi celo, da tak pasiven pristop odvrača ljudi.
    Mojim predstavam o krščanski demokraciji se pravzaprav bolj prilega SD pod vodstvom Dejana židana kakor pa SDS, ki je pod vodstvom Janeza Janše zajadrala v politiko sovraštva, politiko, ki je kristjan kot človek ljubezni nikakor ne sme sprejeti.

  12. Ker komunistična partija SRS (Stožice), kadrovsko še vedno obvladuje vse javne ustanove, ter preko teh kadrov celotno državno lastnino in njen aparat, nima praktično nobenih težav pri obvladovanju (pre)velikega števila javnih uslužbencev in zaposlenih v še vedno pretežno državnih podjetjih.

    Ko se človek znajde med temi ljudmi, opazi vedno najprej visoko stopnjo pritajenega strahu pred izgubo službe.
    Ker vsi po tihem zelo dobro vedo, kdo in kakšni so njihovi gospodarji, se prepuščajo njihovi volji vse do te mere, ko postanejo prepričani, da je vse tisto, v kar jih gospodarji prepričujejo, pravzaprav njihovo lastno prepričanje.
    Namesto z drogo, so zasvojeni s tujim prepričanjem.
    Potrebujejo le še neko neprestano usmerjanje, ki jim ga zagotavljajo mediji, ki so ravno tako pod nadzorom teh gospodarjev.
    Od tod tudi vse to neracionalno sovraštvo do stranke SDS in njihovega vodje,saj je ta stranka, tej strukturni izrojenosti, najbolj nevarna.

    Ta armada volivcev nima trdnih moralnih načel in jasnih pogledov preprosto zato, ker jih ne sme uporabljati.
    Za njihovo osvoboditev sta zato nujno potrebni takojšnja lustracija in odprodaja velikega dela državne lastnine.

    • DObro si to napisal. Mislim da je živ primer Bratuškova. Z ritolizništvom in pritrjevanjem nadrejenim je brez lastnega mnenja o čemerkoli prišla do stola direktorice proračuna. Ko pa je postala premierka, brez nadrejenega, je ostala brez idej, samo silo je obvladala. Gorje tistemu ki bi se njej uprl. In je obvladovala vse, od medijev do javne uprave, do državljanov. Pri tem pa je delala kar se ji je zdelo.

  13. Ampak, na levici vendar nekaj manjka. Janković se umika, Bratuškova je padla. Vse te njihove poslance bi moral Cerar spraviti pod marelo, pa jim je rekel ne, hvala. Levica ostaja praznih rok. Vse kar ima je SD, ki ga PS precej razbila že na prejšnjih volitvah. Čeprav je Cerar zdaj neko novo ime, stricem iz ozadja manjka marela. Trenutno se levici godi najslabše do zdaj v vsej samostojni Sloveniji. Kučan nima več rešitev, kar je prava novost v naši politiki. Niti F21 nima rešitev.

  14. Tudi to je slovenska nenormalnost. Nepotizem in neoliberalizem sta naša »usoda«!?
    Tranzicija je zavožena, ni dokončana. Strinjam se. Ni odgovornosti, zaupanja ni. Prevladuje praksa nepotizma, »zrihtaj mi«, pa bo vse O.K. Poštenja ni. Prevladal je neoliberalizem, proces osebnega okoriščanja na račun javnega, kot pravi dr. Igor Masten. Čisto nasprotje liberalizma in države prava. Tranzicija v pravičnejšo in učinkovitejšo demokracijo, predvsem privatizacija, ob takšni morali v »pravu« in politiki ni in ne bo uspela. Politika je že za časa Svetozarja Markoviča in tudi po osamosvojitvi odpravo družbene lastnine zastavila in uzakonila tako, da se doseže “koncentracija lastništva, predvsem v rokah menedžerjev” in to za vsako ceno, češ da je to potrebno za razvoj gospodarstva. To je in še vedno najbolj zagovarja bivši rektor UL dr. Jože Mencinger! Koliko oškodovanja družbene lastnine je ugotovila in prijavila SDK? Koliko je bilo »direktorskih« baypass firm? Sodni epilog je bil, skoraj vedno, vse je O.K.? Kar je zastavila in uzakonila levica, je tudi desnica kasneje še dovoljevala. Mnogi so vpili, da naj bi predvsem Janša odstavljal (rdeče) direktorje, zato naj ti postanejo kar lastniki podjetij. Pojavijo se tajkuni! Sledi streznitev, ogorčenje. Šele 31. decembra 2007 pa Janševa vlada le prepreči nemoralno bogatenje in plenjenje menedžerjev, ko spremeni zakon o prevzemih s prepovedjo zastave vrednostnih papirjev ciljne družbe, s čimer se onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. Politiki in stroki pa je bilo poznano, če ne, so vsi delali zelo malomarno, da je v državah EU prepoved tovrstnega financiranja absolutna, v nekaterih pa se ga vendarle dopušča, vendar pod zelo strogimi pogoji. Pri nas pa so bili takšni prevzemi vsakdanja praksa. Prevzemi so, če so »uspeli«, uspeli le na račun zaposlenosti, nizkih plač zaposlenih, na račun vlaganja v razvoj, tudi neplačevanja prispevkov, skratka na račun izčrpavanja podjetij. Kjer pa še to ni pomagalo za »preživetje menedžerjevega podjetja«, pa sedaj menedžerske kredite pri »slabi banki« plačujemo vsi davkoplačevalci!? Ista politika in stroka pa sanirata banke »v imenu in za račun ljudstva«, ki je vedno bolj zadolženo. Za sanacijo države je potrebna nadaljnja privatizacija, a vse do danes politika in stroka, ne pravna država, niso razčistili usodne vloge in odgovornosti nadzornih svetov, opozarja guverner banke Slovenije. Ni odgovornosti. Dokler volimo DZ RS po čistem proporcionalnem volilnem sistemu, ki onemogoča volivcem uveljaviti osebno odgovornost tistih, ki so jim podelili svoj mandat, je razvoj demokracije, uveljavitev države prava in razvoj gospodarstva, blagostanja, žal čista utopija in zloraba pojma »v imenu ljudstva«! Je le stalni politični boj za prestiž, kar je nazadovanje demokracije in države! Tranzicije še ni konec, volimo naše! Katere in kako?

  15. Nenormalnost?
    Znanstvena fantastika mag. Toneta Ropa, najbolje plačanega slovenskega javnega evropskega uslužbenca.
    Med brskanjem po Delovem arhivu smo naleteli tudi na natanko deset let staro poročilo, da je »vlada premiera Toneta Ropa v osnutek nove strategije razvoja zapisala, da bo Slovenija do leta 2013 presegla gospodarsko raven držav Evropske unije«. Strategijo smo za zanamce že katalogizirali z UDK 82-312.9 znanstvena fantastika.
    Pa še to – Znanstvena fantastika
    Delo, 19.06.2014

Comments are closed.