Ko se duhovnik prelevi točno v to, pred čemer svari papež Frančišek

17
Obhajilo je Očetov objem otroka, ki ga iskreno išče in se ob tem zaveda svoje grešnosti in šibkosti. Obhajilo nahrani in okrepi, da moči za pot naprej. Težišče vrednosti za obhajilo je nekje drugje: v veri v resnično, čeprav skrivnostno in nerazložljivo Božjo prisotnost v kruhu (in vinu – kadar smo ga, preredko, deležni!), in v moči, ki jo ta prisotnost daje za krščansko življenje.

Za nami so božični prazniki, tradicionalno obdobje za množična spovedovanja. Nasmejal sem se ob anekdoti Gregorja Čušina o tem, kako se je – potem, ko je spovednik z njim ekspresno opravil – še enkrat postavil v vrsto in istega spovednika presenetil z besedami “Zadnjič sem bil pri spovedi pred petimi minutami. ..”

Kakor pove katoliški nauk, je spoved smrtnih grehov in prejem odveze od njih nujen predpogoj za vreden prejem svetega obhajila – nauk, ki mu seveda (v njegovem bistvu) ne kanim oporekati. A kaj je resnično vreden prejem obhajila?

Po naši deželi imamo glede obhajila različne regionalne in krajevne posebnosti. Ponekod se verno ljudstvo, še posebej moški, težko odločajo zanj. Drugod, se zdi, gredo k obhajilu trume, in zbujajo pri duhovnikih (skrupulozne?) pomisleke o (ne)vrednem prejemanju obhajila. Tu in tam se najde kak dušni pastir, ki v tem strahu tik pred obhajilom zbrane verne celo opomni, da k obhajilu smejo le tisti, ki so opravili spoved oz. so v posvečujoči milosti.

Ko se duhovnik prelevi točno v to, pred čemer svari papež Frančišek

Priznam, da mi je takšna pogosta praksa kakšnega župnika začela zbujati nelagodje ob misli na obhajilo, namesto, da bi se ga iskreno veselil. Ko se v vrsti posredi cerkve približujem delivcema, vrtam po sebi in se sprašujem, če mašnik razbira z mojega obraza morebitno nevrednost (zavestno nevreden k obhajilu ne pristopam). In tako, če se ponudi priložnost, presedlam v vrsto, v kateri obhajilo deli laiški izredni delivec. V tistem trenutku se takšen duhovnik prelevi točno v to, pred čemer svari papež Frančišek: v mrkega administratorja zakramentov, v ključarja pred nebeškimi vrati, ki je strožji od samega sv. Petra, v razsodnika, do koga sme Jezus in do koga ne.

Božja prisotnost v kruhu in v moč, ki jo ta prisotnost daje za krščansko življenje

Smiselno je opozarjati na vreden prejem obhajila, dvomim pa, da je to (teološko, pastoralno in psihološko) smiselno početi tik pred njim. Takšen pristop ne vzgaja za odgovorne katoliške laike, ne vzgaja zdrave osebne vesti.

Ob tem, ko ne zmanjšujem pomena na obhajilo pripravljene vesti, pa se mi zdi, da je težišče vrednosti za obhajilo nekje drugje: v veri v resnično, čeprav skrivnostno in nerazložljivo Božjo prisotnost v kruhu (in vinu – kadar smo ga, preredko, deležni!), in v moč, ki jo ta prisotnost daje za krščansko življenje. Ali se motim, če vidim že zgolj v postavljanju v vrsto za obhajilo – še posebej, če gre za odraslega in moškega – izraz te vere? In ali ni že ta vera v Božjo navzočnost v evharistiji in v njeno moč v današnjem času nekaj tako redkega in zato tako vrednega, da si “zasluži” tudi dejanski prejem Boga? To vero bi bilo potrebno predvsem spodbujati.

Verujem, da Jezusovo telo in kri “delujeta”, celo pri nevrednih … Da posvečujeta in krepita za življenje obhajanca, obhajanko, ki se zavedata Jezusove navzočnosti. Spomnimo se evangeljske žene, ki se je dotaknila le Jezusove obleke (Mr 5, 25 – 30) – tudi njo je rešila vera v Božjo navzočnost. Tudi mi, bolj ali manj vredni, smo v množici (dolgi obhajilni vrsti), ki pritiska na Jezusa (se bliža delivcu z Jezusom), da bi se ga dotaknili (prejeli), in da bi “šla moč iz Njega” v hostiji, ki jo bomo zaužili.

17 KOMENTARJI

  1. Vse najdete v slovenski Cerkvi. Zakrament spovedi je zasebni zakrament za razliko od krsta ali poroke. Takšno javno razločevanje med spovedanimi in nespovedanimi je zagotovo kršitev cerkvenega prava. To je po mojem spet nekaj vrste “samo v Sloveniji”.

    • Ja, tako je! Samo ni samo SLO posebnost. V SLO pa tudi drugje živi kar dosti kristjanov, ki sledijo Bibliji pa imajo javne spovedi:

      Zato izpovedujte grehe drug drugemu in molíte drug za drugega, da boste ozdravljeni. Veliko moč ima dejavna molitev pravičnega. (Jak 5,16)

          • Oh, gospod Zdravko,
            nepoznavanje Jehovih prič vam ne bo štetp v zlo. Veste, oni se ne smejo svobodno oglašati … 😮

            Kar se tiče javne spovedi, to je bistvo zdravljenja v skupnosti Cenacolo. V gibanju Fokolarov poznajo uro resnice, neokatehumeni … naj bo naštevanja dovolj. Vam, gospod Zdravko pa namenim copy&paste povabila sestre Anje Kastelic: “Smo na prehodu iz religije v vero, povabljeni, da se ponovno vrnemo k izviru: k evangeliju, k Besedi, k daru, ki smo ga prejeli.”

  2. Gospod Sedej, hvala.Tako razmišljamo mnogi.”Reci le besedo in ozdravljena bo moja duša!”Mar ni to dovolj?Morda pa bo učinkovito delovanje obhajila napotilo človeka do spovednice.

    • Amennn : spovednice bodo čedalje bolj Pazne, Zaradi Napačnega razumevanja svetopisemskih besedil tudi glede “izpovedi” ( spovedi) . Mir naj vam bo.

  3. Ja, mnogi o tem razmišljamo. Imamo pa zelo preprostih 10 božjih zapovedi. Če živimo po njih, potem ni tak “greh” pristopiti k obhajilu.
    Ob tem da zmolimo kesanje tudi na začetku vsake svete maše.
    Kdor pa je velik grešnik, pa ponavadi niti ne pride k maši niti ne pristopi k obhajilu…
    Bi pa morali Slovenci veliko razmišljati o zdravi pameti in zanjo tudi moliti !
    Recimo zdaj ko bi bila potrebna skupna želja obeh pomladnih strank za sestavo vlade. Pa zgleda da bo “sredinska” pomladna stranka zadevo zablokirala. Če se bo to zgodilo, potem ji želim da se znajde na političnem odpadu.

    • Tako pa spet ni. Seveda je greh. In seveda je narobe.
      nenazadnje, pol ljudi ne pristopi k obhajilu.
      Spoved je seveda potrebna.
      Vendar slovenska kultura pravi da smo pošteni in brez greha.To je kar med ljudmi sprejeto. Za Rožmana so na pogrebu ljudje govorili, da je svetnik. Nič manj! Ta aroganca je v Sloveniji neverjetna.

        • Karol Wojtyla je bil. Santo subito, so vzklikali zbrani na trgu sv. Petra. Kar se mene tice, bolje tako kot da proces dlakocepsko vlecejo kot creva, kot npr pri Frideriku Baragi. Velepomembni razsodniki, ki zviska gledajo in strogo sodijo vse razen sebe, so ze Jezusu sli v nos.

  4. “In ali ni že ta vera v Božjo navzočnost v evharistiji in v njeno moč v današnjem času nekaj tako redkega in zato tako vrednega, da si “zasluži” tudi dejanski prejem Boga? ”
    NE, KAJTI TA ZMOTNA VERA TEMELJI NA NAPAČNIH TER NAIVNIH ZAKLJUČKIH DUHOVNO ZMEDENIH NAIVNIH DUŠ KI SO ŠE PREVEČ DUHOVNO SLEPE !!! ! !!!
    BOG JE NAVZOČ POVSOD , … IN TUDI V KRUHU TER VINU , … ČE SMO ŽE RAVNO PRI TEM.
    KJE PA V SVETEM PISMU PIŠE, DA SE ZGODI KAJ TAKEGA, DA BI BOG PRIŠEL V KRUH IN VINO ???
    Hvala za pojasnilo.
    Mir vam naj bo, vse do Drugega Prihoda.

  5. zgornji:tule na primer:”Vzemite,jejte,to je moje telo.”mt26,26.prav tako pri drugih evangelistih, pri Pavlu idr.
    Pa ne pozabite: Jezus s svojim telesom-umrlim in vstalim-vred je bil, je in ostaja Bog. Z nami in med nami do konca sveta.

  6. Bavbavko , tudi Ti delaš iste Napake kot jih delajo jehovci ( Jehovove “priče” ) , ki se gredo razumevanja Svetega Pisma na dobeseden način.
    Na srečo je Gospod dopustil zapisovanje na Bolj Moder način, kot pa današnji zapisovalci in bralci zapisujejo ter potem tudi berejo .
    To pa je naredil Zato, da je “pametnim” pridržano (zakrito) to, kar je Razodeto “majhnim” .
    Zato žal NI možno Pravo Razumevanje Svetega Pisma Brez Novega Razodetja preko Jakoba Lorberja .
    Torej , se ti kanibal lahko lepo zapakiraš nazaj v svoj omejen navidezen svet , in greš raje malo Bolje študirati Božjo Besedo , da boš naslednjič vsaj malo bolje razumel kanibalsko jedenje Jezusovega mesa . Amennn . Mir naj ti bo , vse do Drugega Prihoda v tem desetletju, takoj za Koncem “sveta”.

Comments are closed.