Ob tajnem dokumentu Udbe: Sodelavci (zaupniki) iz duhovniških vrst

22

arhivi 2Pred nekaj tedni je izšla knjiga Padle maske, v katerih Zdenko Roter opisuje tudi čas, ko je bil kot oficir Udbe na referatu za kler (2.oddelek, 2.odsek) eden glavnih zasliševalcev duhovnikov. V spominih poveličuje svojo lastno vlogo in razlaga, kako je nasprotoval nasilju, kako se je prijazno pogovarjal s škofom Vovkom in da sta se včasih celo strinjala, kako mu je celo pomagal itd. Obsoja zažig Vovka na železniški postaji v Novem mestu, vendar se njegova verzija dogodka razlikuje od škofove, drugačen je tudi opis njegovega »obiska« pri škofu po zažigu, ko je odnesel še zadnje dokaze zločina. Seveda hkrati tudi pove, da bodo imena tistih res pomembnih sodelavcev tajne policije iz duhovniških vrst, imenuje jih »globoka grla«, šla z njim v grob. Že ko sem pisala Cerkev na zatožni klopi, sem želela z njim govoriti, kar pa je odklonil, češ da ocena, da je imel »pomembno vlogo na strani oblasti« ne vzdrži kritične presoje in da zato ne vidi koristi za tak pogovor.

Roterjevi spomini ne morejo ostati nekomentirani, že zaradi žrtev komunističnega povojnega nasilja ne. Nasilje se ne omejuje samo na fizično nasilje temveč tudi psihično, nasilje so vse kršitve človekovic pravic, izraz nasilja je vse, kar se protipravno dela z nekom, torej tudi ustrahovanje, vsake vrste pritisk na nekoga za uresničevanje svoje volje oz. zahteve. Ozna/Udba je izvajala nasilje na različne načine, že iz taktičnih razlogov so bili eni surovi, drugi navidezno umirjeni ali celo prijazni, vendar ne zaradi humanosti. Tudi metode teh drugih so bile prav tako izprijene kot kaže strokovni elaborat »Sodelavci (zaupniki) iz duhovniških vrst« (ARS, AS 1931, SDV, t. e. 3138), ki je bil šele lani spomladi predan Arhivu Slovenije. Je sicer nedatiran, iz besedila pa sledi, da je nastal v času škofa Antona Vovka in dr. Maksimilijana Držečnika, torej prav v času, ko je bil na referatu za kler Zdenko Roter. Služil je kot neke vrste priročnik do osamosvojitve. Izvira iz časa, ko je Udba kljub surovim nastopom, množičnim obiskom predstavnikov Cerkve pri pridobivanju novih sodelavcev začutila večji odpor kot v prvih povojnih letih. Na držo duhovnikov je vplivalo tudi to, da sta se škofa jasno opredelila proti komunizmu in duhovnike utrjevala v zavesti, da je sodelovanje z Udbo moralno neupravičljivo dejanje, proti božji volji in proti volji Cerkve. Vprašanje je, zakaj je Sova zadržala arhivsko gradivo nekdanje Službe državne varnosti (SDV), ki je nastalo pred 17.5.1990, čeprav bi ga po zakonu morala izročiti. Je morda služil obveščevalni službi tudi po osamosvojitvi? Kdo bo odgovarjal za to nepravno dejanje?

Cerkev je po koncu druge svetovne vojne ostala edina organizacija izven Komunistične partije, zato jo je komunistična oblast skušala če že ne uničiti, vsaj podjarmiti. Skoraj ni bilo duhovnika, ki bi ga notranja uprava oz. tajna policija ne zasliševala. Na podlagi resničnih in lažnih, skonstruiranih, moralno in politično »kompromitirajočih« dokazov je Ozna/Udba prisilila številne predstavnike Cerkve in verne laike, da so pristali na sodelovanje oz. na ovajanje svojih predstojnikov, duhovnikov in redovnikov ter svojih bližnjih. Ker je redkokdo sodeloval prostovoljno, je Udba seveda iskala šibke točke, včasih je nekdo tudi pristal na sodelovanje, ker je grozila, da bo se maščevala nad starši, brati in sestrami, nad prijatelji itn. Kljub temu, da je bilo po previdno oceni okoli 80 % gradiva uničenega, so vendar še ostali dokumenti, ki pričajo o tem nasilju nad duhovniki, redovniki in vidnimi laiki. Število sodelavcev Udbe v teh vrstah je raslo iz leta v leto. Udba jih je prisilila, da so podpisali izjave o sodelovanju in da so potem poročali pod lažnimi imeni kot npr. »Francka«, »Marta«, »Viktor Hugo«, »Cilinder«, »Goriški Slavček«, »Srečko Kosovel«, »Kodrič Hilda« itn. Seveda ne smemo pozabiti, da so bili ti sodelavci žrtve nasilja.

Elaborat priporoča drugačen pristop k pridobivanju sodelavcev v duhovniških vrstah kot je bil običajen v prvih letih takoj po vojni, bolj subtilen. Odpravile bi se naj tudi napake, ki so jih organi Udbe delali v odnosu do duhovnikov. Kot »napake« elaborat navaja uporabo neprimernih izrazov proti veri, Cerkvi, Bogu itn. in očitke »ljubavnih razmerij« brez vsakih konkretnih dokazov. Da se bo lahko bolj uspešno pritiskalo na posameznika, se naj delo osredotoči na preučevanje duhovnikovega značaja in dela. Predvsem pa naj se »največja pozornost… posveča naslednjim stvarem: mamon, seksus, alkohol, okupacija«. Da bi se agenturo okrepilo, se bi naj duhovniki razporedili po določenih kategorijah. Razlikovalo naj bi se med zaneslivejšimi, torej tistimi, ki svojega sodelovanja niso nikomur razkrili, tudi ne škofu ali spovedniku, in »dvoličneži«, ki so pristali na sodelovanje iz strahu ali pa, ki sodelujejo z vednostjo škofa ali svojega spovednika ne da bi oblast o tem obvestili. Poleg pravih sodelavcev pa je navedena tudi še kategorija »tihih« sodelavcev, to so bili tisti, iz katerih je Udba črpala informacije ne da bi se ti tega sploh zavedali.

Duhovniki so morali po razgovorih s predstavniki Udbe podpisati izjavo o molčečnosti, vendar se marsikdo te ni držal. Priročnik predvideva odločen nastop proti kršiteljem in tudi nenehno preverjanje sodelavcev po določenih kriterijih, predvsem po zanesljivosti, iskrenosti in predanosti. Priporoča pa tudi, da se sodelavci iščejo v vrstah tistih, ki v Cerkvi nosijo odgovornost, še več, da se odgovorni položaji – kanoniška mesta, tajniki, vodje pisarn, stolni vikarji – zasedejo z »zanesljivimi osebami«. Tako bi lahko temeljito kontrolirali ordinariat. Cilj je bil očitno »organizacijo sodelavcev polagoma vzgojiti v elitno, zaenkrat še ilegalno organizacijo tistih duhovnikov, ki bi bodisi osebno, bodisi samo neposredno zavzeli čimveč in čimbolj važne postojanke v cerkveni organizaciji in ki bi iz teh zavojevanih cerkvenih postojank podprli prizadevanje državne oblasti za utrditev socializma.«

Vir dokumentov: Arhiv Republike Slovenije

Foto: Flickr

Pripis uredništva: dokumente lahko prebirate s klikom na galerijo in nato posamezne strani s klikom na povezavo “Naslednji” zgoraj levo.

22 KOMENTARJI

  1. Tale Fritzl je skonstruiral celo doktorsko disertacijo, kako nadzorovati in manipulirati Cerkev, jo imeti ves čas totalno, totalitarno pod kontrolo in jo ves čas zlorabljati.

    Kot primarij Mengele, ki je z zločinskim sistemom pri živih telesih dostajanstvenih ljudi delal poskuse in iz njih delal izmečke, resnične žrtve. Kakšna globina zla in pokvarjenosti. Neodoumljiva globina izprijenosti, pokvarejnosti, protihumansoti in antisocialnosti. To res lahko delajo samo zelo pokvarjeni ljudje, ljudje brez drobca vesti.

  2. Biti duhovnik, ki ne pade, je v tistih časih pomenilo biti svetnik. Prav bi bilo, da jih poimensko dvignemo na oltar. Priporočimo se jim!

  3. Odličen članek in zgovoren dokument, ki kaže taktiko postopanja SDV zoper Cerekv v času Zdenka Roterja in pokaže razlog zakaj je bil Zdenko bolj »mehak« kot ostali – v ozadju ni nikakršen humanizem, ampak pritlehna, izprijena taktika. Pozoren velja biti še posebej na strani od 11 dalje.

  4. dragi kristjani
    čas je da, nehamo sodelovati z komunisti, da si nehamo prizadevati za spravo, ker s kom se pravzaprav spravljamo,z kriminalci. da si na vovlitvah izberemo stranko ki podpira delovanje kristjanov, da postanemo ponosni kristjani. sam sem protestant in mi ni vseč priklanjanje levici, z naše strani. Včasih imam res občutek, da za tem stoji UDBA, po drugi strani pa si mislim, če si sedaj podamo roke, in prenovimo kristjanovo misel,bomo lahko s ponosom zrli v prihodnost.
    kristjan pa naj zopet postane kristjan, ne pa nekdo ki mu je biti veren samo običaj in šunka. biti kristjan je zavedanje.

  5. Zalo pomemben dokument ste tu objavili. Čestitke gospe
    Griesser. Pomemben podatek je, da je bil v uporabi takorekoč do včeraj pa da ga Sova več kot 20 let ni izroičila arhivu. Se je torej borila za nasledstvo UDB-e?

  6. “mamon, seksus, alkohol, okupacija”

    Udba je res dobro naštudirala šibke točke duhovnikov. Te še danes veljajo. Na prvem mestu mamon – kopičenje bogastva, ki je Cerkev spravilo ob glavo.

    Tako kot mariborska se je tudi škofija Dubrovnik v minulih letih lotila podjetništva in se opekla “zaradi spleta nesrečnih okoliščin” (škofijski ekonom ipd.). Sicer manj hudo kot Maribor, vendar so mediji zdaj novega škofa Uzinića prisilili, da je s solzami v očeh vse razkril in bo škofija tudi v prihodnje objavljala podatke o finančnem poslovanju.

    Torej so se iz te žalostne zgodbe Dubrovčani nekaj vendarle naučili. Kaj pa mi???

    Ko bi vsaj Časnik poročal o takih zadevah, če že ne moremo računati na uradne glasnike …

    http://vijesti.hrt.hr/biskup-uzinic-o-poslovanju-s-tvrtkama-splet-losih-okolnosti
    http://www.glas-koncila.hr/portal.html?catID=2&conID=35355&act=view

  7. Pri komunistih moraš vedno brati obratno. Če ti ljudje napišejo “padle maske”, razumi “menjava maske”. Žal.

  8. Če bi nacističnim sodelavcem pustili pisat spomine, bi pred nami sijali tako svetli in čisti liki kot nas danes s svojimi spomini skušajo prepričat Zdenko Roter in njegovi.

    Te možnosti nacistični sodelavci zaradi jasne obsodbe in pravične kazni niso imeli. Pri nas pa si pol Slovenije v letu 2014 še zmeraj upa UDBO javno (!) opravičevati, v Tarči npr. zgodovinar Pirjevec in poslanka Potrata: Vsaka država ima varnostno službo. Delala je tako kot vse (citirano po smislu).

    Arhive so uničili. Večine žrtev ni več in napisanemu ne morejo oporekati. Tudi tisti, ki so kaj napisali, si niso upali vsega povedati. Zato “akterji” odstirajo sproščeno tisto, s čimer upajo, da bodo zakrili vse. Se pa na srečo še vedno najde kakšen dokument in upam, da se bo še kateri, ki jih pred zgodovino razgali.

  9. Zdenka Roterja je treba brati med vrsticami in poiskati v njegovem pisanju resnico, ki jo je nehote izdal.

    To je edino, kar je uporabnega v njegovi knjigi.

  10. C.S. Lewis, Pisma izkušenega hudiča.

    Presenečen sem nad sprevrženim dojemanjem poštenja in resnicoljubnosti iz priročnika. Pošten in resnicoljuben naj bi bil tisti duhovnik, ki je ovajal. Saj človek ne more verjeti. Po drugi strani pa postane sedanjost mnogo bolj razumljiva.

  11. Cerkev je bila takrat preprosto prestreljena in nadzorovana tako, da me takšni podatki ne čudijo – to je pač takratni nesrečni pojav. Tudi me ta ugotovitev ne veseli, osebno mislim, da duhovnik da večji zgled za verne kot mučenec, nekdo ki res goreče sledi svoji veri in je pripravljen za njo trpeti, kot pa nekdo, ki se je pripravljen za svoje osebno dobro kompromitirati.

    Lahko pa objavite še kakšen članek o svetniških duhovnikih, ki z UDBO niso sodelovali? Teh je pa zelo veliko.

  12. Čakam že cel dan, da na Časnik pride informacija o sramotnem glasovanju NSI ( cele NSI) o dodatnem oviranju tistih, ki pregledujejo arhive ( Leljak in Omerza).

    • Kaj pa vem. Ne smemo bit prehudi do NSi. Nategnili so jih. Čisto človeško, tako kot mene nategujejo kar naprej…
      Sledili so stroki, pravijo v NSi! Oh, uboga Novakova.
      Problem anonimizacije je v tem, da ne veš kaj je bilo anonimizirano. Ko je enkrat črno, je črno. In seveda, posledica je da vsebine dokumentov ne moreš več povezati, ker ne veš na koga se nanašajo. Lahko samo še vadiš branje.

      • Vidiš to je podobno kar očitamo škofom glede MB problema ali Peterletu. Imeli so napačne svetovalce. Mi je prijatelj, ki osebno pozna Peterleta in dela z njim že dobrih 20 let dejal: Peterle je zelo v redu, problem so ljudje okrog njega, ki so pokvarjeni. Tudi MB škofje so bili v redu vsi, toda spodaj so se dogajale mafijske rabote.

        Papež Frančišek je menda rekel, da človeka spoznaš po tem kakšne svetovalce posluša in zbere okrog sebe. In res, moji svetovalci so moja izbira in moja odgovornost.

        Milko osebno poznam. A jo malokrat vidim. Res mi je čudno kaj se gredo. Zelo čudno. Tonin ni naključje, njegove “napake” se ponavljajo.

        • Novakova, Toni, Hrovat, vsi hodijo okrog z mehkimi koleni. Samo to bi rad povedal. Kaj je bilo v Mariboru pa ne vem. Čakam na kakšno knjigo v stilu Enrona. Morda jo Branko Cestnik napiše. 🙂

          Desnica mora pri nas začeti zmagovati od spodaj.

  13. V prispevku gospe Griesserjeve me zelo moti opredelitev cerkve kot organizacije,kar
    nikakor ne drži,cerkev je občestvo vernih ljudi,ki jih povezujejo med seboj zakramenti!
    Naziv organizacija pač ne sodi v definicijo Cerkve,oziroma njenega občestva,ime organizacija izhaja iz glagolnika organizitirati ter dopušča uporabo v smislu družbenega,političnega,gospodarskega,kulturnega,športnega,humanitarnega delovanja itd.Nikakor pa spoštovana gospa Griesser pa jo že iz etičnih razlogov
    in tudi političnih ne morete uporabljati kot antipod komunizma,ki je ideološko gibanje,cerkveno občestvo pa je stvar vere,ki pa nikakor ni ideologija po svoji definiciji in nima ideološke konotacije,še manj pa politično!Lahko pa se v okviru cerkvenega občestva ljudje organizirajo v humanitirnih,kulturnih,športnih društvih itd.so pa seveda v okviru Cerkve razna mednarodna združenja npr.Karitas itd,vendar brez političnega predznaka!
    Moram se opravičiti,da sem se vtaknil v prispevek g.Griesserjeve,ki je korekten,k pisanju me je spodbedel prispevek Pavla,kajti zgrožen sem,nad dejanjem nekdanje NSi,ki si je že pred tem privoščila hud spodrsljaj,konkretno pri tem mislim na glasovanje g.Tonina,ki je skrajno podlo in populistično dejanje,pri tem nikakor ni korektno,da preimenovana nekdanja NSi/pridevek demokratična ima svoj namen/
    ustvarja koalicijo s stranko SLS,ki vedno bolj jasno kaže kam je usmerjen njen
    politični kompas in čemu je ta poteza namenjena,o delovanju prejšnega predsednika
    SLS ni treba kaj dosti pisati,kajti on in brata Podobnik,so naredili slovenski politiki
    desnega pola neporavljivo škodo in sedanji predsednik g,Bogovič pri tem nič ne zaostaja!Na koncu bi g.Novakovi postavil vprašanje,ali se je za to potezo odločila
    že takrat,ko je janševa vlada padla,ali ji morda diši ponovna izvolitev za evropsko
    poslanko in si podaljšati lagodno življenje,kajti v zadnjem obdobju je njena stranka
    naredila manj kot nič,da mogoče zdraho,ki po vsem sodeč ni naključna!Drugo
    vprašanje g.L.Novak,ali si bo upala pogledati v oči ljudem,ki so jo spravili nazaj v
    parlament,svojim volilcem?

    škodo

    nove Slovenije

  14. Žal ali na srečo se zgodovine ne da izbrisati. Lahko se jo samo interpretira tako ali tako. Odvisno, koga simpatizer si. Tako bo večno ostala zapisana kolaboracija, tako bodo večno zabeleženi povojni poboji. Tudi Prešeren govori o moriji med brati slovenci ( za ali proti pokristjevanju ). Kako se zgodovina ponavlja. In če bomo s tem, kar trenutno poteka med brati slovenci, nadaljevali, bo podobna morija lahko kar hitro spet realnost. Tudi zgodovina cerkve govori o inkviziciji in podobnih ne prav cerkvenih dejanjih. Vsak ima pravico ohranjati svoj spomin, svoj pogled, svojo razlago zgodovine. Vendar, če si Slovenci hočemo in želimo izboljšati svoje med sosedske odnose, potem moramo z napadi, omalovažovanjem in zaničevanjem drugače mislečih res prenehati. Opozarjanje na svojo resnico zgodovine naj poteka mirno in dostojanstveno ter na ravni kulturnega evropskega naroda.
    Da nekateri posamezniki in tudi politične stranke razmišljajo v tej smeri, kaže ravno ravnanje NSi, gospe Novakove in g. Tonina. Mislim, da bi g. tolmun lahko razmišljal v tej smeri.

    • Pravzaprav se ne bojim, da je edini, ki tako razmišlja in se zaveda pravice do svobode misli. Tako da … bomo videli, ko bodo volitve!

    • Glede kolaboracije in revolucije med vojno, bi tvoje pisanje še bilo razmumljivo. Glede komunizma daleč po vojni, pa ne. Cel svet je obsodil ta zločinski režim, razen Slovenije.

      Umor je umor, skrivanje preteklosti. To je kvečjemu sramota za NSi. Približevanje komunajzerjem, se nikoli ni dobro končalo.

  15. Odlična zgodovinarka Tamara Griesser Pečar.Veliko takih bi potrebovali da se … (odstranjeno – Administrator) pristašem komunizma razjasnijo pojmi in resnica.

Comments are closed.