Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?

17
752

Kot otrok sem rad spremljal starše pri delu v gozdu. Oče mi je pravil, da je njegov stari oče, moj praded, na tedaj golo reber nosil želod, da zdaj pod hrasti grabimo listje. On ni užil sadov tega svojega dela; nekaj jih je bil deležen njegov sin, večine pa šele vnuk, moj oče z družino. Vsi v tej vrsti so poskrbeli tudi za to, da bo čez petdeset in sto let imel kdo to obdelovati in uživati.

Na ravni države je za dolgoročen pogled odgovorna vlada. Skrbeti mora za to, za kar so po naravnem redu in čutenju rodove nazaj skrbeli moji predniki na ravni majhne hribovske kmetije: da bomo imeli kje živeti in da bo vedno imel kdo prijeti za vile, sesti za traktor, stopiti za točilni pult, prijeti za skalpel, se postaviti za teodolit …

Poglejmo, kako zadnjih nekaj vlad skrbi, da bo imel kdo delati: statistična dejstva, klic gospodarstva, vladni dokumenti in komentar.

Primanjkljaj

Ker je premalo rojstevOd leta 1980 rojevamo premalo otrok za dolgoročno obnavljanje prebivalstva: od leta 1980 do 1992 kar 81 tisoč premalo. Na začetku leta 2018 je bil torej primanjkljaj starejših od 25 let in mlajših od 37 let iz tega naslova enak 81.000, kar je 9 % od 937 tisoč zavarovancev oktobra 2018. V začetku leta 2028 bo primanjkljaj starejših od 25 let in mlajših od 47 let 204.000 (22 % zavarovancev), v začetku leta 2038 pa bo primanjkljaj starih od 25 do 57 let iz naslova premalo rojstev 302.000, kar je 32 %.

Jože Kurinčič je 27. januarja v osvežilnem Družininem »prepihu« zapisal, da se je leta 2018 rodilo za 30 šolskih oddelkov otrok manj kot leta 2017; tudi po letu 2038 se bo primanjkljaj ljudi v delovni starosti povečeval.

Ker se izseljujemoPo letu 2000 se je letno več državljanov Republike Slovenije odselilo kot priselilo.

Primanjkljaj se je leta 2012 početveril glede na leto 2011 in odselitve so za 5450 oseb presegle preselitve. Negativna bilanca se je potem povečevala in leta 2017 dosegla 6583 oseb, odselilo pa se jih je 9871. V letih 2012–2017 se je odselilo 35020 slovenskih državljanov več, kot se jih je priselilo, in trend kaže povečevanje letnega primanjkljaja.

Od 6583 (neto) odseljenih leta 2017 jih je bilo 5302 starih med 20 in 64 let. Večina torej v delovni starosti, kar od leta 2012 dodatno povečuje primanjkljaj te starostne skupine za približno 5000 letno.

Klic gospodarstva

Samo Hribar Milič, dolgoletni generalni direktor GZS, je septembra lani na Radiu Prvi potožil, da gospodarstvo ob prilivu 20.000 novih moči letno ne more delovati tako kot pred leti ob prilivu 30.000.

Simona Drevenšek 5. oktobra 2018 v Delu navaja izvršnega direktorja Celjskega sejma Roberta Otorepca : »Vse več naših podjetij, predvsem izvozniki, se srečujejo s tako hudim pomanjkanjem delovne sile v Sloveniji, da ne morejo sprejeti vseh naročil, ki jih dobijo od tujih naročnikov.«

V komentarju gospodarske rasti smo 30. novembra 2018 na Radiu Prvi slišali tudi: »55 % novo zaposlenih so tujci. Postrgali smo, kar se je postrgati dalo.«

Maja Grgič v Delu 5. decembra 2018 zapiše, da bi si, kdor ne vidi »vsesplošnega pomanjkanja delovne sile …, moral umisliti nova očala

Podjetja so odpirala nova delovna mesta, iskala kandidate, a na skoraj polovico objav niso prejela niti ene ponudbe za zaposlitev. »Vedno bolj očitno je, da v Sloveniji ni dovolj ljudi za potrebe podjetij. Podjetja te izzive vedno bolj rešujejo z zaposlovanjem tujcev, vendar tudi to ni dovolj za trenutne potrebe podjetij v Sloveniji,« opozarja Adecco v pregledu trga dela za leto 2018 in napovedi za 2019. »Bazen tistih, ki so dovolj usposobljeni, da lahko takoj začnejo opravljati delo, je skoraj prazen … Delodajalci bodo v prvem polletju 2019 iskali 35.500 delavcev, od tega 18.200 za nova delovna mesta« (Milka Bizovičar, Delo, 14. decembra 2018).

Silva Čeh 17. decembra 2018 v Delu zapiše: »Čez dobro desetletje bo torej na trgu dela 175.000 manj prebivalcev, starih od 24 do 65 let, kakor zdaj, ko je tudi že jasno, da se na tem trgu bije huda bitka za delovno silo. Slovenija se na te izzive ne odziva dovolj hitro …«

Božena Križnik v Delu 21. decembra 2018 navaja mnenje gospodarstvenikov, da »kadrovska vrzel, ki je posledica staranja prebivalstva, ogroža razvoj gospodarstva in prihodnost Slovenije«.

Od Nejca Goleta v Delu 3. januarja 2019 izvemo, da je 70 % velikih in 50 % majhnih podjetij decembra 2018 imelo težave pri iskanju kadrov.

Vse kaže, da uvodna psalmistova misel velja tudi na ravni države.

Kaj pa vlada?

Na njeni spletni strani najdemo Strategijo dolgožive družbe in Strategijo Slovenije 2030, ki omenjata prebivalstvene probleme, vendar olepševalno, kot oviro za večje izboljšanje in hitrejši razvoj, ne pa kot hudo grožnjo sedanji ravni blaginje. Izvemo tudi za nekatere potrebne ukrepe, toda le po imenu; ničesar o tem, koliko novih zavarovancev naj bi ti ukrepi prinesli, niti kolikšen primanjkljaj bi bilo treba zapolniti.

Strategija razvoja Slovenije 2030 – »nov krovni razvojni okvir države, ki … postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije« – v nobeni od petih strateških usmeritev niti v dvanajstih razvojnih ciljih, celo pri cilju Gospodarska stabilnost ne, ne pokaže zavedanja ogromnosti grožnje pomanjkanja ljudi v delovni starosti in ne poda številčne ocene zanj. Med 30 številčnimi ciljnimi kazalniki ne najdemo totalne mere rodnosti, odseljevanja državljanov, priseljevanja tujcev, razmerja med zavarovanci in upokojenci.

Nekdanji minister Dušan Mramor pa je za Delo 1. decembra 2018 Aliju Žerdinu povedal, da je »na srednji rok ključna determinanta slovenske ekonomske situacije demografska slika«.

Plujemo proti ledeni gori

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Če se vlada po letu 2012, začetku množičnega eksodusa, ne bi hvalila z zmanjševanjem brezposelnosti, ampak bi pogledala nekaj let naprej in naredila, kar se je še dalo, bi nam lahko prihranila nekaj deset tisoč ljudi.

Samo vlada lahko naroči UMAR-ju, naj izračuna gospodarsko škodo, ker v letu 2018 zaradi pomanjkanja delavcev ni bilo mogoče sprejeti vseh naročil. Ali škodo, ki jo predstavlja 35.000 izseljenih, saj je vložek države gotovo znan za vsak poklic.

Na spletni strani Večera lahko preberemo informacijo Franca Bogoviča Urošu Esihu z dne 5. januarja 2019, da Nemčija potrebuje vsako leto 400.000 novih priseljencev, kar je 11. januarja 2019 zapisala tudi Barbara Kramžar v Delu. Od vlade pričakujemo ustrezno oceno za Slovenijo. Če lahko predvidi samooskrbo z mlekom, lesom, premogom …, naj oceni in objavi samooskrbo z delovnimi rokami in bistrimi glavami za nekaj desetletij naprej. Vsi in posebej gospodarstvo imamo pravico do tega podatka.

Nova očala ne bodo dovolj

Število upokojencev se je od leta 2008 do 2017 povečevalo povprečno za 8775 letno in bo še naprej rastlo; število ljudi v delovni starosti se bo zmanjševalo za deset do petnajst tisoč letno. Bog se usmili upokojencev in vseh drugih, katerih vlada reševanja tega problema ne vidi kot prednostno nalogo.

Pred 25 leti sem se kot državni sekretar na ministrstvu odločno boril za proračunski delež za ukrepe družinske politike. Ministrica mi je za novo leto podarila meter. Vladi ne bodo dovolj nova očala: podariti ji bo treba daljnogled.

17 KOMENTARJI

  1. Za tistega, ki noče videti, je vedno dovolj teme.

    Podatke poznamo oz. vsaj v grobem tudi laiki (lahko) postavljamo prognoze. Pa? Koliko ‘junakov’ je ‘v imenu prihodnosti – naše in naših otrok’ pripravljeno medse sprejeti enega otroka (več)? Ja, otroci ‘stanejo’, zahtevajo veliko časa in odrekanja, jokajo in kakajo, pa tudi kasneje lahko (manj) jokajo in (več oz. drugače) ‘kakajo’ … Pa seveda: ob takem ritmu in tempu sodobnega življenja: kdo si jih more ‘privoščiti’, ne da bi ga pekla vest, ker se ne more dovolj ukvarjati z njimi? …

    Nekoč so rekli,da probleme rešuje z odpravljanjem vzrokov. A razloge za demo-padec je treba iskati v preteklosti (zame izhodiščno: odhod mame od doma (zaposlitev), kasneje njeni nadgradnji: splav in kontracepcija). In potem gredo domine, ena za drugo. In na koncu … podrtija?

    Sem zadnjič poslušala gospo, ki je povedala za par prostozidarskih smernic. Ena najpomembnejših se nanaša na vzgojo deklic, ki “morajo biti vedno izpostavljene takšnim vplivom, ki bodo izsesavali iz njih – če ne uničili – njihovo čistost in posledično njihovo vero.” In zaključek, ki ga je omenjena gospa povzame: »Če želimo uničiti katoliško vero, moramo pokvariti ženske.« Dodala bi le: ne le vero, na ta način poškodujemo in uničujemo tudi narod: od dobrega drevesa – dober sad, a kaj more priti iz slabega drevesa?

    • Uh! Komaj si predstavljam, da bi lahko nekdo izrekel takšne besede, Marta.

      Drugače pa, menda imamo največji procent zaposlenih žensk v Evropi! Zlasti naše tovarne iz časov socializma so bile polne žensk za tekočimi trakovi. In smo se industrializirali! …

  2. Pri nas že nekaj let več ljudi umre, kot se jih rodi in več se jih odseli, kot priseli. Ker se življenjska doba daljša, se to po številu prebivalstva še ne pozna. Toda po letu 2030 bo pričakovano prišlo do dramatičnega padca števila prebivalstva. S temi težavami se ne sooča samo Slovenija, temveč vsa Evropa in tudi Balkan, kot tradicionalni rezervni bazen slovenske delovne sile.

    Če pogledamo statistiko, bomo videli, da dramatični upad rodnosti sovpada s časom uveljavitve kontracepcije in “pravic” do uboja nerojenih otrok. Potem se je začelo uveljavljati sicer legitimne ženske pravice do kariere in vsiljevati manj upravičene militantni feminizem, homoseksualizem, transgenderizem idr. To je poskrbelo za še manjšo rodnost. Zadušljive družbene in neperspektivne gospodarske razmere so pognale mlade, šolane in sposobne ljudi v svet. Pri nas so za vse to odgovorni tisti, ki so več ali manj na oblasti že od leta 1945.

    Od njih tudi ni pričakovati rešitev. Še manj od njihovih vse manj kompetentnih vlad in posameznikov, ki jih skrbi predvsem njihova kariera in njihov položaj. Njihove gospodarje pa izčrpavanje, dokler gre. Pri nas bo do sprememb prišlo samo, če bo do bistvenih sprememb prišlo na ravni EU. Sedanja evropska politika podpira uničevaje evropskih narodov in njihove identitete, hkrati pa z vsiljenim in nezakonitim uvozom nezaposljive množice ljudi, povzroča konflikte znotraj držav in med njimi. Tudi zato so naslednje volitve zelo pomembne.

  3. (Odgovor na komentar g. Zdravka, 27.3., 22:34)
    »Če želimo uničiti katoliško vero, moramo pokvariti ženske.«
    No, to sem po zvočnem posnetku zgolj prepisala kot komentar omenjene gospe na navedek iz knjige (naslova gospa ni omenila), v kateri je bil objavljen dokument, ki je nekoč pomotoma ušel iz skrbno varovanih prostozidarskih skrivnosti. Navajam celotno ‘navodilo za prevzgojo deklic’, ki ga je gospa prebrala iz knjige in na katerega se sklicuje ta komentar: »Deklice morajo biti vzgajane v šolah, kjer učijo učitelji laiki (op.: takrat so jih sicer vzgajale redovnice + deklice in dečki so bili v šolah ločeni) in morajo biti vedno izpostavljene takšnim vplivom, ki bodo izsesavali iz njih – če ne uničili – njihovo čistost in posledično njihovo vero.« Upoštevati je treba, da prostozidarska prizadevanja segajo v povsem drugačen čas in način življenja: matere so bile takrat ‘varuhinje ognjišča’ in ‘preveč doma’ (kot take pa z zelo velikim vplivom na otroke).

  4. (Nadaljevanje komentarja ob 00:11: daljše ‘modrovanje’ – moj pogled na povezavo upada vere in (tudi) demografskih problemov.)
    Najprej še par informacij, ki sem jih ob poslušanju omenjene oddaje zapisala (meni so bile nove, ker o tem ‘pojma nimam’):
    – Papež Leon (cca 1884) v okrožnici svari pred prostozidarji kot največji grožnji za Cerkev
    – Kar gospa navaja o metodah vplivanja na kler, povsem sovpada z informacijami o infiltraciji ‘navidezno zelo vernih’ kandidatov v Cerkvene strukture (npr. v semenišča) – z namenom rušenja od znotraj, o čemer smo v zadnjem času lahko iz več virov brali oz. slišali (»Pustite pri miru prepričane, zrele kardinale ali prelate – pojdite k mladim in jih zavedite.«)
    – Navodilo za pristopanje k ‘navadnim ljudem’: »Ljudi zrelih let pustite pri miru in pojdite k mladim, celo malčkom.« (in smo pri indoktrinaciji od vrtca dalje).

    Je ali pa ni v skladu s to temo. Če poiščemo ugotovitve (večkrat kje objavljene – pa jih zdaj ne bom iskala), obstaja neka statistično več kot nezanemarljiva koleracija med (prakticirajoči) verniki (sploh ni nujno, da samo kristjani/katoličani, toliko bolj pri nekaterih drugih verstvih) in tistimi, ki se k njim ne prištevajo: v vernih družinah se rojeva več otrok kot v nevernih. Govorim o statističnih podatkih – ne o posameznih primerih. A da na zahodu vernost (vsaj ‘merljivi del’) upada – ni skrivnost. Število rojstev prav tako. (Pa še kaj drugega – a glede na gornji članek se omejim na to.)

    Z vero pa je tudi tako – nekakšna ‘začarana spirala’: zapovedi in predpisi so nam v pomoč in v naše dobro. Ker pa nam nekatere (trenutno) ne ‘pasajo’, s(m)o se odločili (ali zgolj prevzeli) način življenja, ki je drugačen (na videz lažji, manj zahteven??) od ‘zapovedanega’ (jaz bi raje rekla: ‘priporočenega’ – v naše večno dobro). In pride nekakšno ‘nelagodje’, ki ga povzroča občutek (oz. glas vesti?), da ne ravnaš prav. Ker pa svojega načina življenja nočeš (ali kdaj tudi ne moreš?) spremeniti, se oddaljuješ, odvračaš od vere, skupnosti. Zna biti, da počasi tudi od še več nekdanjih vrednot. Ne da te skupnost zavrača (ker ne sprejema tvojih ‘zapovedi’), ampak se nekako sam iz-ločiš, ker izbereš drugačno pot. Mislim, da je to pogosto pri neporočenih parih: nočeta se poročiti, vihata nos, ker ju ‘Cerkev zapostavlja’ in jima odreka določene ‘usluge’ … in marsikdo odide. Ampak temeljni vzrok je upad, pomanjkanje vere (ki se je ‘zgodilo’ že pred (dokončnim) ‘odhodom’): jaz vem bolje, kaj je dobro zame – nihče mi nima ‘pravice predpisovati’. Tako si vsaj mislim – kot enega izmed razlogov.

    In zakaj imajo neporočeni (statistično) manj otrok? Iz temeljnega nezaupanja (= ne-vere) v trajnost česarkoli, v tem primeru skupnega odnosa (kar se kaže v zavračanju trajnosti – sklenitve zakramenta zakona), sledijo naslednji koraki in odločitve, ki prinašajo ‘manjše probleme’, če se odnos res razdere. Manj otrok v tem primeru pomeni manj (velikih) problemov.

    Znano je: če že startaš s predpostavko, da boš mogoče šel narazen, je veliko verjetnosti, da se bo to dejansko zgodilo – ker ti manjka osnovna pripravljenost in odločenost za reševanje neizogibnih težav, usklajevanja in prilagajanja, ki so posledica (kateregakoli) medsebojnega sobivanja (prehitro ‘vržeš puško v koruzo’). In ker iz svoje skupnosti iz-ločiš Boga oz. zavračaš Njega, ki ti obljublja in daje pomoč. (In On tvojo svobodo spoštuje – po mojem: s krvavečim srcem, kot oče/mati, ki opazuje nespametne otrokove poti in odločitve, na katere nima več vpliva – zgolj upa, moli in čaka, da se bo otrok pravočasno ‘vrnil k Očetu’).

    Drugače pa mislim, da se demografija ne rešuje (zgolj ali predvsem) z državnim denarjem, še manj z resolucijami in praznimi obljubami, temveč s splošno zavestjo medsebojne, medgeneracijske solidarnosti in odgovornosti, ki smo jo prevzeli od prednikov in smo jo dolžni posredovati zanamcem. Pa smo spet pri veri in prvi Mojzesovi knjigi.

    • Hvala, gospa Marta. Sicer pa so temne sile na delu že od nekdaj in bodo do konca sveta. Na sledeči povezavi lahko preberem nekaj o tem:

      Prostozidarji – Temne sile v družbi in Cerkvi
      http://www.kurescek.net/prostozidarji.html

      Iz te spletne strani bom samo copy&paste zadnje besede: “Nekaj visokih cerkvenih dostojanstvenikov, kakor tudi vodilnih katoliških laikov je že v preteklosti pripadalo prostozidarskim ložam.

      Berite in govorite dalje! Čim bolj bomo o tem govorili, tem manjši učinek bodo prostozidarji imeli!

      • Spoštovana Marta, stavki so zadeli jedro hudobnega načrta. Cilj je oslabiti vero in s tem človekove moči. Skupaj s svojimi ponižnimi razmišljanji (v oklepajih) ste izrekli tako rekoč vse, kar potrebujemo slišati.

    • Zanimivo je, da o tem vse statistične znanstvene raziskave molčijo. Kar se natalitete tiče je dovolj prešteti vnuke vernih staršev napram drugimi. Toda sociologi si tega ne upajo pokazat.
      Drugače pa, kako šele komunisti uničujejo vero se prostozidarjem lahko samo smeje. Vendar, globoko sem prepričan, da vere ne bodo uničili. Bodo pa dodobra iztrebili ljudstvo. To jim bo pa uspelo.
      Nobeni ukrepi ne morejo kaj posebej pomagat, se strinjam. Čeprav bi bili dobrodošli. Orbanova ponudba kredita čez 30000€, ki bi ga odpisal pri tretjem otroku, je kar primerna. Stanje je kar kritično. Brez bolj poštenega odnosa do vere pa ne bo šlo, na dolgi rok gotovo ne. Tudi Cerkev ima pri tem kaj za doreči. Predvsem glede modrosti in spoznanja o svetu. Duhovnik mora biti vodja, pastir, ne pa suženj države in politike.

      • Tito in Moša Piade naj bi bila prostozidarja. Prostozidarji se skrivajo, zato ne vemo, kdo je v njihovi druščini. Problem pri komunistih je intelekt. Prostozidarji namreč ne sprejmejo vsakega.

  5. Filozofiranja je dovolj. Zdaj so potrebni odločni in konkretni ukrepi, ki bodo takoj spremenili neugodno stanje za več rojstev.
    Nekaj takšnih ukrepov:
    – mediji morajo takoj in nenehno spodbujati število rojstev
    – vlada mora takoj sprejeti ukrepe ( materialne in nematerialne) , ki bodo spodbujali število rojstev.
    – posebne pozornosti in časti so deležni tisti, ki imajo veliko otrok…

  6. V tem trenutku težko uresničljivi cilji, Svitase. Za začetek bo dovolj, če si bomo aktivno prizadevali za zaupanje, povezovanje in sodelovanje. Možnosti je več, ena takšnih je, da bi spodbudili nastajanje ali podprli delovanje občestev po župnijah.
    Po skoraj uničenih odnosih v družinah in družbi so na udaru duhovniki. Župnijska občestva zmorejo ozdraviti vsa tri ranjena področja.

  7. SEDANJI BOJ SATANA PROTI REDU.

    Poglejmo našo zveličavno OMIKO, kot vesoljno, a po komarjevem spoznanju o REDu, to kar je zapisano v samem začetku sv. Pisma: (1 Mojz, 1, 26-28.)

    Bog je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi in sličnosti; naj gospoduje ribam morja in pticam neba, živini in vsem zverem zemlje in vsej laznini, ki lazi po zemlji!«
    In Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po božji podobi ga je ustvaril, moža in ženo ju je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Plodita se in množita ter napolnita zemljo; Podvrzita si jo in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zamlji«.

    Tu beremo prve napotke človeku, bistveno je, gospodovati v pravem pomenu »v REDU«
    Gospodovati kot upravitelj in ne kot gospodar, ker gospodar je Stvarnik, ki se tu jasno nakaže kot več oseb enega bistva : »Naredimo, po svoji podobi«, toraj množina v ednini. Naredil ga je (človeka) po svoji sličnosti, moža in ženo in njih plod, ki je v skupnosti človek, v ožjem pomenu, družina.

    Kakor je Bog Red, je treba tudi upravljati njegovo stvarstvo v redu.. Tu pa pridemo do novega spoznanja, da je treba (stvarstvo) naravo bolj odgovorno upravljati in ne brezobzirno izkoriščati in uničevati.
    Ker pa sta prva starša umrljivih ljudi bila potem oblečena v živalski koži in tako izgubila poleg božjega otroštva, tudi nesmrtnost in prevzela živalske nagone in bila iz raja nameščena na zemljo, kjer je tudi »ognjeno rdeč zmaj« satan. Od tedaj morata skrbeti za zemeljsko naravo in po svojih močeh z pomočjo Stvarnika, se boriti proti satanu in njegovimi privrženci

    Tu pa sedaj pronica dejstvo, da se je človek namesto upravitelja spremenil v poškodovalca narave. Ko pa sedaj spoznava svojo krivdo, je stem zadolžen popraviti, prvo dano mu nalogo, kolikor pač more.

    To so že v preteklosti opominjali papeži in opominja tudi v sedanjosti:

    Pavel VI je leta 1971 dejal: »Da bo človek uničil samega sebe, če bo neodgovorno ravnal z naravo«.

    Janez Pavel II je leta 1990 govoril o »okoljski težkoči«. »Potrebujemo novo vzajemnost, tovarniško razvite države imajo v sedanji okoljski težavi zgodovinsko odgovornost«.

    Benedikt XVI. Vedno poziva k boljši skrbi za naravo. Najbolj je bilo to izraženo v poslanici za 43 svetovni dan miru z naslovom:

    »BERI KNJIGO STVARSTVA« in če želiš mir, varuj stvarstvo«.
    Eno ključnih vprašanj je zagotovitev virov sile (energije). Zmanjšati je potrebno lastne potrebe, izboljšati izkoristek, poskrbeti za okolju prijazne vire, ter razporediti pravično po vsem svetu, da bodo imele dostop do sile, tudi države, ki nimajo poznanih virov sile.
    Zato moramo odločno in velikopotezno »širiti okoljsko odgovornost«. Vse bolj bo treba misliti na to, da je mir mogoče zagotoviti z daljnovidnimi rešitvami in ukrepi na osebni, družinski, družbeni in politični ravni, ter da smo »vsi odgovorni za varovanje in ohranjenje stvarstva«.
    IZHOD:

    NAJBOLJŠA IN NAJČISTEJŠA PORABNA SILA JE TA, KI SE PRIHRANI PRI ISTEM ZAŽELJENEM UČINKU.

    Ni tu mesto, da bi omenjal obilico možnosti, ki so na voljo. Je pa nujno, da pokažem glavnega krivca okoljske stiske..

    Kot izhodišče naj omenim mnenje mnogih, ki je povsem dobro povedano v Eistein-ovem reku:
    »Ni mogoče popraviti napako z istim mišljenjem z katerim je bila napaka narejena, za popraviti napako je najprej treba zamenjati / popraviti mišljenje!«

    Povedal je pa tudi:
    »Lahko je razgraditi atom, a zelo težko je spremeniti napačno mišljenje«

    Za omogočiti popravo, je treba najprej vedeti kaj je napačno, potem pa spoznati krivca te napake, šele potem lahko skušamo vsmeriti v pravo stran mišljenje in stem omogočiti popravilo.
    Kaj je bistvo stiske?
    Slab izkoristek uporabe prvotne moči/sile!! (To je omenil že Benedikt XVI v Beri Knjigo….)
    Kje je slab izkoristek?
    Na splošno, kjer se uporablja prvotna sila za preoblikovanje (sile).!! (Toploto v Elektriko)
    Katero silo se največ uporablja?
    Elektriko!!
    Kateri je povprečni svetovni izkoristek preoblikovanja, iz prvotne v električno silo?
    ζ = 0,2-0,3!! (20 do 30%)

    Ker je dandanašnje splošno mišljenje vsmerjeno v elektriko, je postala elektrika glavni krivec stiske!
    Kaj je toraj iz tega razvidno?
    Da je treba v vseh možnostih uporabljati neposredno prvotno silo in ne preoblikovano!

    Z načini z neposredno uporabo prvotne sile, se prihrani do 90% sile. Obrnjeno, se porabi samo 10% sile, primerjalno z običajnimi napravimi na električni pogon.

    Tu se vidi kdo je glavni krivec stiske, a samo zato, ker je preoblikovanje z zelo slabim izkoristkom. ZATO ELEKTRIKO samo tam kjer je nujno.

    Elektrika je v primerjavi sile z kovinami, zlato. Samo po sebi je umevno, da nihče ne bo napravil žebljev za sestavo zabojev, ali pa sponk za škatlje, iz zlata, a elektriko se uporablja za najosnovnejše reči., kjer lahko deluje veliko bolje z navadno toploto.

    Glavna krivda je bila storjena v 7. desetletju prejšnega stoletja, ko so snovali nova mednarodna pravila za merjenje IS MKS. Na to je upozoril že Rudolf Plank in drugi znanstveniki, kakor je zapisal v uvodniku » Kältetechnik- Klimatisierung, 10 /1967, »Das Schicksal der Calorie«. Vse je bilo vsmerjeno v elektriko, zato so uvrstili za merilo Watt in Joule, ki je W/s, in nima nobene naravne podlage, je samo dozdevna mera. Toploto, ki je osnovna sila na zemlji, izraženo v Caloriji na podlagi vode, ki je tudi osnovna snov, osnovano na podlagi razlike med vtekočinjem in izparevanjem, deljeno na 100 stopinj, pa so spregledali. Brez toplote nam tudi elektrika nič ne služi, vse tvarno bi bilo trdo.
    Vem, da kakor je rekel A Einstein, je spremeniti mišljenje težko, toda
    JE EDINA REŠITEV.

    ELEKTRIKA, je daleč največji KRIVEC NEVZDRŽNEGA STANJA. Samo z preoblikovanjem se izgubi do 80% sile!!!!!
    Z krivcem pa se ne da popraviti napake, temveč se jo samo veča!!

    KATERA SILA JE PRIJAZNA OKOLJU?
    Osnovni potek v preprosti podaji.
    Po stvarjenju, je bila zemlja obdana z plini, kakor so dognali strokovnjaki, je bilo največ ogljika (C) in ogljikovega dvokisa (CO2). Ker tako življenje, ki ga poznamo zemljani, ne more biti v tem plinu, so razne glive in potem zelišča, potom sončnih žarkov začele svetlobno razdvajati (Fotoliza) vodo (H2O) in z svetlobno sestavo (fotosinteza) in stem razvijati prirodo. S prirodo se je počasi spreminjala sestava plinov, zmnjšal odstotek ogljika in pomnožil kisik (O2) tako so se lahko razvijale rastline, ki imajo v svoji sestavi včlenjen ogljik. Ognjeniki so z izbruhi, kakor tudi potresi, pokopavali prirodo, globoko pod zemljo. Prirodna snov se je v teku časa spremenila v trda, tekoča in plinasta goriva, zemeljsko ozračje pa je postalo omogočeno za življenje.

    Stem, da se ta goriva, ki jih izkopljejo ali izčrpajo iz podzemlja, okisajo (kurijo). V postopku kisanja, se zopet osvobojeni plini razpršijo v zrak. Toraj, ozračje se povrača v prvotno dobo. Z to razliko, da se je čiščenje ozračja odvijalo počasi, onesnaženje pa se zelo hitro množi.

    Čeprav je Stvarnik izročil naravo, v upravljanje človeku, skrbno nadzoruje razvoj. Zato je dal »odkriti«(*) način, kako se naravni počasni (po človeškem pojmovanju) krogotok »Razčlenitev-Sestava-okisanje/ Razčlenitev-Sestava-okisanje itd.« lahko skrajša. Namesto krogotok, ki v prirodi traja od mesecev do več let, se lahko z sestavo naravnega vplinjenja in svetlobne razčlenitev/sestava, lahko v nekaj urah zaključi. Stem pa se dejansko napravi sklop svetlobne razčlenitev/sestava / okisanje -svetlobne razčlenitev/sestava / okisanje itd. Toraj gorivo brez konca in onesnaženja. In to je gotovo NAJPRIJAZNEJŠA SILA ZA OKOLJE!!!
    In človeka.
    (*) Odkritje je nemogoče, če Stvarnik k temu ne pomaga, bolje rečeno, ne pokaže, ker o tem nam niso poznani zakoni, ki se stem odkrijejo. Drugače pa je pri izumu, kjar se na podlagi poznanih zakonov nekaj izume= domisli.

    Temu uvodu dodajam, kar sem poslal na Vlado in sicer samo najvažnejše.
    Ostalo kar je opis naprav, ki je bilo poslano v 10. delih, lahko pošljem na željo, ker je obilo opisov, orisov in slik.

    Vsekakor pa odvesi od Vsemogočnega, da v Previdnosti odloča, če je narod, ki je Božja ustanova, vreden da sprejme milost, ali pa se mu »zakrkne srce.«
    Še vedno veljajo besede ob predstavi Božjih nasvetov, (zapovedi) »To je Blagoslov ali prekletstvo«. Svobodna volja je odlika a tudi poguba.
    V prvi vrsti je dandanes potrebna spreobrnitev, da smo lahko deležni Blagoslova. To pa zahteva odločnost »Oznanjajte in opominjajte prilično, ali neprilično«. »Iščite najprej Božje kraljestvo in vse drugo se vam bo navrglo«.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite